Karizma sester FMA je delo z mladimi. Že od vsega začetka so sestre tako kot bratje salezijanci delovale predvsem med najbolj ubogimi deklicami in dekleti. Kot primer naj tokrat omenimo sestro Magdaleno Morano, ki je delovala na Siciliji in goduje te dni.

Popisovalec njenega življenja zapiše: »Deklice so bile zelo revne. Hranili so jih dobrotniki in dobrotnice. Zato je s. Magdalena Morano sestri  Angelini priporočila, naj ravna z njimi zelo pozorno: niti najmanj ne sme oteževati njihovega položaja. Bile bi ponižane. Od dekleta pa, ki je ponižano, ne moremo pričakovati drugega kot upor in obup. Samo če gledamo na revščino kot na Jezusovo revščino v Betlehemu, postane ta blagor in ubožec se ne počuti ponižanega, pač pa kot kdo, ki uživa izjemno prednost: počuti se kot Jezus.« (Teresio Bosco: Magdalena Morano, vzgojiteljica, ki se je srečala z don Boskom, 1994)

Mati Magdalena Morano je vedno želela, da se poleg deklet, ki lahko plačajo stanarino, sprejem tudi dekleta, ki tega ne morejo. V nekem pismu piše: »Od tu mora na hišo prihajati božji blagoslov!«

Sestre smo vedno znova povabljene v razmislek, kdo so danes najbolj ubogi med nami. Tu se ne zaustavljamo zgolj ob materialni preskrbljenosti, saj je v naši družbi za socialno in finančno varnost razmeroma dobro poskrbljeno. Razmišljamo o aktualnih področjih uboštva, kje je med mladimi največ trpljenja in stiske – ter tja nositi luč ljubezni in topline.

Na uboge nas večkrat opomni tudi papež Frančišek, ki je pred petimi leti uvedel dan ubogih; obhajamo ga na 33. navadno nedeljo. O ubogih se malo govori, a ne pustimo, da bi postali nevidni. To so ljudje, ki imajo dostojanstvo kot vsi drugi in jih Bog ljubi kot vsakega otroka – to so naši bratje in sestre. Zgled bl. Magdalene Morano vsakega med nami kliče, da bi za uboge storil kaj dobrega – tako bo po njih tudi na naši hiše prihajal božji blagoslov.