ČASTITLJIVA BOŽJA SLUŽABNICA SESTRA TEREZIJA VALSE-PANTELLINI
Na dan prvega svetega obhajila
Terezija Valsé-Pantellini se je rodila v Milanu 10. oktobra 1878 v bogati družini. Oče Jožef Valse je bil velik kristjan in zelo delaven in lastnik več hotelov v Egiptu, kjer je Terezija preživela nekaj prvih let svojega življenja. Hčerko je vzgajal v ljubezni do ubogih in jo navajal za konkretno pomoč le-tem. Pozneje so živeli v Milanu in v Firencah. Prejela je skrbno slovstveno in umetniško izobrazbo.
Ko je bila Terezija stara 12 let, je oče umrl in njena človeška vzgoja se je nadaljevala pod blagim, a zahtevnim maminim vodstvom. Terezija je zorela v vedno globljem molitvenem duhu. Na dan svojega prvega obhajila je začutila poklic v redovno življenje in se Bogu podarila z globokim veseljem.
Potrka na vrata Družbe HMP
Družina se je preselila v Rim, da bi bilo bolj ugodno za študij brata Itala. Po tedanji navadi je bila tudi Terezija sprejeta v zavod redovnic Srca Jezusovega in je sodelovala pri dobrodelnem združenju Konference sv. Vincencija Pavelskega. Živela je v razkošju, udobju in tudi zabave ji niso manjkale, vendar pa na to ni bila navezana in je radostno gojila duha skritega zatajevanja. Njen duhovni voditelj je bil božji služabnik, msgr. Radini Tedeschi, poznejši škof v Bergamu (ki si je izbral za tajnika Angela Roncallia). Podprl je njeno željo po redovnem življenju in jo vodil, da je prosila za sprejem v Družbi hčera Marije Pomočnice v Rimu. V prošnji je zapisala: »… da bi se nepreklicno podarila Gospodu za vzgojo revnih deklet.«
Med oratorijankami v Trastevere
Redovne zaobljube je izpovedala leta 1903, potem ko je opravila zahtevno »pripravništvo« kot vzgojiteljica med oratorijankami v »zloglasni« rimski četrti Trastevere. Sestre tistega časa se je takole spominjajo: »S. Terezija je znala ravnati s trasteverskimi dekleti; znala je vzdrževati disciplino in se ni ozirala na tisočere grobosti in neotesanosti.« Ena od deklet, ki ni dosegla, kar je želela, ji je pljunila v obraz. S. Terezija je tudi to prenesla z občudovanja vredno potrpežljivostjo, ki so jo občudovali vsi navzoči. Bila je do vseh vljudna in ljubeznjiva ter je bila vedno razpoložljiva za najtežja in neugledna opravila. Z veseljem in požrtvovalnostjo je skrbela za pralnico in delavnico ubogih deklic.
Izredna v običajnih stvareh
Bila je izjemna v običajnih stvareh, kot je to hotel don Bosko. Njene poti svetosti niso zaustavili niti vedno bolj vztrajni znaki bolezni tuberkuloze, ki jo je slabila. Čutila je, da je prišel čas, da ljubi, ne le sprejema trpljenje, kot dar, ki jo pridružuje Križanemu: »O Jezus, to kar hočeš ti, hočem tudi jaz in hočem vse, dokler hočeš Ti.« Veselje in morneška preprostost, tiho žrtvovanje, njeno neprestano združenje z Bogom in otroška ljubezen do Marije so bile oporne točke njenega življenjskega načrta.
3. septembra 1907 se je s. Terezija dokončno srečala z Jezusom, ki ga je nepreklicno izbrala. Pokopana je v Nizi Monferrato. Odlok o priznanju njenih junaških kreposti je bil razglašen 12 julija 1982.