ČASTITLJIVA BOŽJA SLUŽABNICA SESTRA LAVRA MEOZZI

Zapusti bogastvo, da postane salezijanska redovnica

Laura Meozzi se je rodila v Firencah 5. januarja 1873 v premožni družini s plemiškimi koreninami. Kmalu se je družina preselila v Rim, ker je bil oče v službi na finančnem ministrstvu. Lavra se je šolala pri sestrah sv. Doroteje, pozneje pa je obiskovala nekatera predavanja iz medicine. Njen duhovni voditelj, salezijanec, ji je pomagal prepoznavati Božji klic, ki jo je vabil, naj pusti bogastvo in udobje in naj v najrevnejših deklicah služi Jezusu. Odločitev ni bila lahka in po številnih nočeh, ki jih je prečula v molitvi, je sprejela Božje vabilo in tako leta 1898 postala redovnica salezijanka.


Voditeljica prve skupnosti HMP na Poljskem

Do leta 1921 je delovala po raznih skupnostih v Italiji, predvsem na Siciliji. Takrat pa jo je vrhovna prdstojnica izbrala, da bo vodila prvo skupino sester, ki so ponesle morneškega duha na Poljsko. V teh letih je zablestela posebna značilnost s. Lavre, materinstvo. Obdarjena je bila s posebno nežnostjo, ki izhaja iz salezijanske ljubeznjivosti in morneške preprostosti. Poljski otroci so jo zato preprosto klicali mateczka, mama.


Mateczka, mama

Leta 1922 je s. Lavra s skupino petih sester v kraju Rozanystok ustanovila sirotišnico. Sestre so organizirale hišo, ki je bila kmalu polna: 80 zelo revnih in neukrotljivih deklic in dečkov. Sestre so jo spremenile v veliko družino. Najbolj ubogi izmed njih je povedal: »Zelo sem bil bolan. Mati Lavra, ki so jo vsi klicali »mateczka«, se je za mene zavzela, kot bi bil njen sin. Kot prava mama je bila zelo skrbna do vseh, vendar pa se je na poseben način posvetila tistim, ki so bili zaostali ali drugače posebno potrebni.« Državni inšpektor je bil tako prevzet, da je rekel: »Poslali vam bomo še 200 sirot!« Država in plemiške družine so dajali na razpolago zgradbe, hčere Marije Pomočnice pa so se množile. Tako so kmalu odprle noviciat in nove sirotišnice. Med letoma 1922 in 1940 je s. Laura, najprej kot ravnateljica in pozneje kot inšpektorica (provincialna predstojnica) ustanovila devet skupnosti po vsem ozemlju takratne Poljske in vzgojila 110 novih sester.


Ostaja tudi med vojno

Med drugo svetovno vojno jo je italijanski veleposlanik opozoril na primernost, da se vrne v Italijo, vendar je hotela ostati. Če jo je kdo vprašal: »Ne čutite domotožja po Italiji?« je odgovarjala: »Imam dve domovini, Italijo in Poljsko. Ne vem, katero imam rajši.« V sirotišnici, ki se je nahajala v gozdu Sakiszki je živela, oblečena kot kmetica. Sestram je na skrivaj pošiljala pisma, ki imajo priokus tistih, ki jih je pisala sv. Marija Mazzarello.


Nov začetek

Po koncu vojne so se meje novih držav spremenile. Sestre in sirote iz Wilna so morale s posebnim vlakom odpotovati v novo Poljsko. Ob 104 sirotah pa so skrivoma odpotovali tudi otroci, ki niso dobili dovoljenja za odhod ter partizani z njihovimi družinami. S. Lavra je tvegala ustrelitev, vendar je bila njena neutrudna molitev močnejša in Marija jo je uslišala. Potovanje je trajalo 16 dni in vse se je, kot po čudežu, dobro izšlo.  Začela je na novo, ustanovila 12 skupnosti, ponovno odprla noviciat. Povrnila se je življenjska moč, veselje, nasmeh. Njeno telo pa je bilo vedno bolj utrujeno. Umrla je 30. avgusta 1951 v Pogrzebjen-u, v škofiji Katowice. Cerkev je 12. aprila 2011 razglasila junaške kreposti s. Laure Meozzi in ji tako dala naziv »častitljiva«.