Ko se je Evzebija Palomino, današnja godovnjakinja, pripravljala na zaobljube, ni šlo brez težav in preizkušenj. Zbolela je, zaradi šibkega zdravja pa je niso nameravali spustiti k zaobljubam. Sestra bolničarka kar ni mogla verjeti, kako da se sestra Evzebija nič ne vznemirja ob taki novici. Evzebija ji je odgovorila: »Ne vznemirjam se, ker sem se prepustila Božji volji, ki ve, kaj je zame boljše. Vendar si tako močno želim postati redovnica, da bi bila pripravljena tudi vse življenje ne delati drugega kot pometati listje izpod dreves.« Pisec njenega življenjepisa razlaga: »To delo je opravljala mnogokrat, bilo je skoraj nekoristno delo. Toda, ali je zanjo pomembno, kakšno delo opravlja? Njena posvetitev Kristusu gotovo ne bi bila nič manj vredna od tiste, ki jo imajo sestre z bolj ‘pomembnimi’ nalogami.« (Resnično bogastvo je svetost, str. 20)

Že iz tega dogodka zaslutimo, kako ponižno srce je imela ta sestra, ki je razumela, da smo pred Bogom vsi ljubljeni otroci, ne glede na to, kako pomembne naloge opravljamo. Sveta Terezija Deteta Jezusa je to resnico opisala s primerjavo, da smo kot rože v Gospodovem vrtu, kjer so nekatere večje, druge pa majhne kot vijolice, a prav vsaka je pomembna, vsaka slavi Boga in ga razveseljuje.

Pomislimo na svoja opravila, ki jih opravljamo tekom dneva. Kadar smo v drži služenja in jih opravljamo iz ljubezni, so lahko še tako nizka, a v Božjih očeh so dragocena. Za ponižnost si moramo prizadevati, v njej pa rastemo prav preko ponižanj. Hrepenenje po časti, iskanje priznanja, občutek zadovoljstva le ob pomembnih nalogah in projektih nakazujejo, da se lahko v smeri ponižnosti in v boju s častihlepnostjo še veliko naredi.

»Ponižnost je sposobnost, da svojo človeškost znamo živeti z realizmom, veseljem in upanjem; človeškost, ki jo Gospod ljubi in blagoslavlja. Ponižnost pomeni razumeti, da se nam ni treba sramovati se svoje krhkosti. Jezus nas uči na našo bedo gledati z isto ljubeznijo in nežnostjo, s kakršno gledamo majhnega, krhkega otroka, ki potrebuje vse. Brez ponižnosti iščemo zagotovila in morda jih bomo našli, vendar zanesljivo ne bomo našli tega, kar nas rešuje, kar nas lahko ozdravi,« pravi papež Frančišek. In še dodaja: »Ponižnost je velik pogoj vere, duhovnega življenja, svetosti.«