Ob vsakokratnem božiču se zdi kar presunljivo, da Jezus ne izbira pogojev, v katere bo prišel.
In glej, spet prihaja, v svet, ki že skoraj dve leti omahuje pod bremenom epidemije; kar ni edino breme človeštva danes …
Prihaja v svet, v katerem nas oblegajo statistike in zadnje novice, ki skoraj po pravilu niso vesele.
V svet, v katerem si skopo odmerjamo minute za ostajanje ob najpomembnejši novici: o Božji ljubezni, usmiljenju in naklonjenosti do človeka.
Ta novica ostaja nespremenjena, vedno nova je in vedno svetla. Z njo prihaja tudi klic, naj prepoznamo obličje Novorojenega, ki se še naprej skriva v vseh šibkih in ubogih tega sveta.
Ko veselo oznanilo ostaja nespremenjeno, naj se ob njem preoblikujemo mi, ki ga prejemamo.
Da se bo svet dvignil in zaživel v ljubezni.
Da bomo prepoznali uboge med seboj.
Da bodo družine dihale v razumevanju in spoštovanju.
Da bodo mladi ljudje negovali sanje za svojo prihodnost.
Da bomo ohranili vero, upanje in ljubezen.