Spodbudna vremenska napoved je zvabila skupino mladih v hribe. Veselo klepetanje med potjo do Krnskih jezer je na cilju zamenjala tišina. Spontano so umolknili. Pozneje so povedali, da jih je presenetila globoka tišina gora, kjer se ne sliši ne hrupa avtoceste, ne brnečih letal, skratka ničesar, samo umirjeno valovanje vode in vetra.

Pred nami je tiha nedelja. Naj nas tokrat njeno ime povabi k tišini, ki je po besedah papeža Frančiška jezik Boga. Tišina daje prostor Svetemu Duhu. Potrebna je, da lahko slišimo glas Boga, ki govori v nas, nas še pouči papež. Tišina ne pomeni le odsotnost hrupa, pač pa tudi odsotnost beganja z ene dejavnost na drugo (verjetno se kdaj zalotimo, kako vzamemo v roke telefon ali tablico in brskamo po spletu brez pravega cilja). Oboje raztresa. Ugasnjen radio, televizija, telefon ter globok vdih po opravljeni dejavnosti, ki ji sledi trenutek, ko se potopimo v zbranost svojega srca, bodo dali tednu okus tišine. K zbranosti srca bo pripomogla tudi odpoved mislim in besedam, ki niso zares potrebne (npr. nepotrebni komentarji, opazke, pritoževanje, kritiziranje, opravljanje). Že psalmist se je zavedal teh nevarnosti, ko pravi: “Postavi, Gospod, stražo k mojim ustom, čuvaj vrata mojih ustnic!” (Ps 141,3)

Papež imenuje Marijo Devica tišine. Marsikaj je »ohranila v svojem srcu« in premišljevala. Ta teden nas spodbuja, da jo konkretno posnemamo. Tudi vsak izmed nas si lahko dnevno vzame npr. pol ure za tiho premišljevanje enega odlomka iz Svetega pisma. Preberimo ga večkrat, potem pa pustimo, da Bog sam govori našemu srcu. Takšne domače duhovne vaje nas bodo globlje pripravile na prihajajoče praznike in nam pomagale okusiti tišino.

Naj nam Devica tišine izprosi milost, da se tišine ne bomo bali in jo bomo radi ter zavestno gojili v svojem vsakdanjiku.