»Vsa ta bitja čakajo nate, da jim daš hrano ob pravem času,« beremo v psalmu 104. Da, za svoje življenje potrebujemo hrano. Pravzaprav se velik del našega življenja vrti okrog hrane. Potrebno je premisliti jedilnike, nabaviti ali pridelati sestavine, skuhati oziroma pripraviti kar nekaj obrokov v dnevu ipd. Tudi v širši družbi je hrana zelo pomembno področje. Samo pomislimo lahko na kuharske »showe« v zadnjem času, pa mnoge članke in oddaje na temo priprave hrane, zdrave in manj zdrave hrane, učinkovitih diet, prehranskih dopolnil … Vse to je realnost našega časa.

In Jezus je izbral prav hrano, da jo je posvetil in nam tako zapustil samega sebe. Želel je, da se zbiramo, da ga prejemamo v svoje srce, želel je ostati med nami, še več, želel je ostati v nas samih. Izbral je kruh – osnovno hrano, in vino, ki spominja na veselje in nebeško gostijo, ki jo večkrat omeni, ko govori o nebesih.

Da bi se bolje zavedali pomena tega zakramenta, je praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi povzdignjen v zapovedan praznik. Kljub temu, da to ni dela prost dan, ohranimo v sebi praznično razpoloženje. Naj nas spremlja misel na hrano, ki hrani našega duha in krepi našo voljo po svetosti polnem življenju, očiščuje naš spomin, odpušča male grehe, varuje pred nadaljnjimi grehi, ozdravlja nezdrave navezanosti in krepi edinost v Cerkvi.

»Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan« (Jn 6,54).

S hvaležnostjo se tudi letos zazrimo v Sveto Rešnje Telo in pripravimo svoja srca, da ga vredno prejmemo in počastimo.