¹ Blagor človeku,

ki ne hodi po nasvetu krivičnih,

ne stopa na pot grešnikov

in ne poseda v družbi porogljivcev,

² temveč se veseli v GOSPODOVI postavi

in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči.

³ Tak je kakor drevo,

zasajeno ob vodnih strugah,

ki daje svoj sad ob svojem času

in njegovo listje ne ovene;

vse, kar dela, uspeva.

⁴ Ni pa tako s krivičnimi,

temveč so kakor pleve,

ki jih veter raznaša.

⁵ Zato krivični ne bodo obstali ob sodbi,

ne grešniki v zboru pravičnih.

⁶ Zakaj GOSPOD pozna pot pravičnih,

pot krivičnih pa vodi v pogubo.

Psalm 1 je modrostni. Vsebina o kateri govori je doseganje sreče, ki se razume kot življenjski uspeh. Vendar, katera so merila?

Nasprotje med hudobnimi in pravičnimi ima modrostno značilnost. Modrost se enači z Božjim zakonom. Iskanje modrosti je pot po kateri dosežemo srečo in tukaj to pot predstavlja Sveto pismo.

Nakazani sta dve poti: pot pravičnih in pot hudobnih; prispodoba pravičnega je drevo in uspeh, prispodoba hudobnega pa pleve in podrtija.

Namen zapovedi je blaženost, človekova sreča. Za srečo je treba prenehati gledati in živeti stvari zemeljsko.

Trije odločni NE so na začetku, v prispodobi življenjske poti, na kateri je Bog vir resničnega veseja.

Posvetna je ideologija nesreče, brezbožnih, hudobnih. Sicer je možno biti zadovoljen, vendar … ali je zadovoljitev isto kot sreča? Brezbožen je tisti, ki se steguje za užitkom in zunanjim uspehom; je suženj, ne svoboden saj v svojem življenju ne upošteva Boga. Ne hoditi po poti brezbožnih pomeni, da ne ravnamo, ne posnemamo vedenja grešnikov.

S premišljevanjem Mojzesove postave se v srcu, v globini ohranjajo nauki Boga Očeta. To napoveduje Jezusovo zadržanje: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal (Jn 4,34). Psalmist zaupa Bogu in verjame, da je njegov načrt boljši od človeških, zato ne zapravlja svojih moči, da bi si ustvarjal lastne načrte, pač pa si prizadeva, da bi razumel načrt, ki ga ima Bog z njegovim življenjem.

Pogled na besedilo

v. 2: … premišljuje podnevi in ponoči – vedno, saj ne gre za duhovnost na obroke

v. 3: … prispodoba drevesa življenja – voda označuje postavo, drevo pa modreca; v psalmu se namreč zaupanje v Boga istoveti z ljubeznijo do njegove postave.

v. 3-4: … drevo in pleve – drevo je trajno, trdno, sveže in raste navzgor, pleva pa se izgubi, jo brez cilja nosi sem in tja. Drevo je trdno, ne menja prepričanja po trenutnih potrebah – kdor se vsakodnevno hrani z Božjo Besedo, ga ne more tako hitro zmesti to kar je prehodno, trenutna moda. Globoke korenine zagotavljajo trdnost, rodovitnost. Drevesu zrastejo veje, listi in sadovi, pleve pa ne proizvedejo ničesar in se porazgubijo.

Vsak izmed nas je zato povabljen, da rodi edinstven, nezamenljiv sad, ki ga more edino on roditi. Čeprav je Božja Beseda vedno ista, v vsakem človeku, ki jo premišljuje in živi, poraja drugačen sad.

Sad je v Svetem pismu pogosta prispodoba, ki hoče nakazati dobra dela, predvsem dejavno ljubezen. Izaija pove, da Božja Beseda ni nikoli brez sadu. Sad je simbol darovanega življenja, ki ga najdemo tako, da ga izgubimo, ki je večno, ko ga podarimo.

… ob svojem času – Psalmist pa svari pred tem, da bi sadove pričakovali takoj: brez dvoma bodo, vendar ob primernem času. Pomislimo le na Jezusove pastoralne uspehe. Pomislimo na drevo pozimi in potem na pomlad: pokaže, da Božja Beseda ni mrtva ampak čaka primernega časa, da bo dala sad.

Drevo življenja je prispodoba večnega življenja, ki ga dosežemo, če posnemamo Jezusa, ki se je v Svetem Duhu popolnoma izročil Očetu.

Kar človek dela po Božji postavi, bo uspešno. Če človekovo delovanje uspeva, je to zato, ker je narejeno po Božjih merilih in načrtih in v resnici je Bog stvaritelj uspeha, ko se poslužuje človekovega delovanja.

… krivični – Izraz ‘brezbožni’ je v množini, kar označuje, da tak človek nima izoblikovane osebnosti in dela to, kar narekuje skupina, masa, z vsemi posledicami.

Izraz ‘pravični’ pa je v ednini – tak človek misli s svojo glavo; da gremo lahko proti toku, je potrebna močna osebnost – slediti Božjim zakonom je dejanje svobode, vsak se sam odloči.

… pot pravičnih – Pravični je tisti, ki postavi svoj šotor na Božjo voljo in to je vir vedrine,  miru in moralne gotovosti. Tudi v zadnjih vrsticah se na široko govori o pravičnem, medtem ko so nepravični le na kratko omenjeni saj njihova pot nima prihodnosti.

Za svetopisemskega molilca namreč obe poti nista enaki: pravična je dobra in jo zato opisuje medtem ko krivično le omeni, da se ji izognemo.

Zaključek

Ta psalm je zelo blizu Jezusovi novosti saj njemu ni pomembno dobesedno izpoljevanje postave, pač pa duh, s katerim delujemo. Pomembna je ljubezen. Jezus seveda ni manj korenit kot molilec prvega psalma kar se tiče izpolnjevanja Božje volje. Kot za starozaveznega molilca je tudi za Jezusa smisel življenja izpolnjevanje Očetove volje, kot nas spominja molitev Oče naš (Mt 6, 7-14) in tudi drugi svetopisemski odlomki (prim. Jn 4, 34). Tudi ločitev od grešnikov ni mišljena kot izključitev ali potiskanje ob rob, saj se jim je Kristus v svojem življenju vedno približal. Pomeni le skrb, da ne postanemo zavezniki zla. Vsej vsebini tega psalma pa daje smisel Kristusovo vstajenje.

Besedilo: Marco Deflorio, SDB

Prevod: s. Irena Novak, FMA

Fotografiji: Arhiv FMA