8. marca, na mednarodni dan žena, je bila obletnica smrti (1984), rojstva za nebesa, Božje služabnice matere Rosette Marchese, hčere Marije Pomočnice. Letos se spominjamo stoletnice njenega rojstva (1922-2022).

Božja služabnica mati Rosetta Marchese, vrhovna predstojnica hčera Marije Pomočnice, je po besedah vicepostulatorice, s. Francesche Caggiano FMA, rodovitna žena, vsa predana Bogu. S. Francesca opiše glavne značilnosti Božje služabnice, zakoreninjene v globokem duhovnem življenju.

Kdor je poznal mater Rosetto je bil prepričan, da ima pred sabo ženo popolnoma odprto Svetemu Duhu, ki je bila sposobna zaznati globino vesti in srca, vsa potopljena v Boga, katerega navzočnost je dojemala in posredovala; bila je živo znamenje ljubezni Jezusa, dobrega Pastirja in nežnosti Marije Pomočnice. Njena notranja lepota se je dotaknila ljudi, ki so jo srečevali, in je v njih porajala željo evangeljske pristnosti; njeno pričevanje je bilo nalezljivo in je vzpodbujalo prenovljeno prizadevanje za svetost, korenitost življenja in veselje.

V njeni osebnosti je pritegovalo dejstvo, da je bil njen pogled usmerjen samo na Jezusa; tako rekoč se je izgubljala, kot nevesta, v Jezusu, drugi osebi Svete Trojice. V svoji beležki je zapisala: »Rodovitnost izhaja iz naše zaupnosti z Bogom; je rodovitnost Kongregacije, ki potrebuje duše, ki so neveste Svetega Duha.«

V pismu s. Luciani D’Auria, v začetku duhovnih vaj, ki so jo pripravljale na novo poslanstvo inšpektorice, je sestri posredovala svoje duhovno videnje nove pokorščine, ki je od nje zahtevala nov korak v duhovnem življenju in v podarjanju same sebe:

»V resnici se čutim na zelo lepem mejniku … gledam te ravnateljice in mislim, da so že »moje«. Za njimi vidim vse sestre, vse duše, ki krožijo okrog hiš v inšpektoriji in bi najrajši jokala; vendar je to blag jok poln hvaležnosti do Boga. On hoče razširiti v mojem ubogem srcu prostor ljubezni, hoče dati mojemu življenju sposobnost večjega služenja, popolnejšega darovanja, popolne pozabe same sebe. Ni vse to potem zelo lepo?«

Kot Jezusova nevesta se je mati Rosetta počutila, da je rodovitna mati, in kot takšna je lahko navzoča kot spremljevalka. Njen materinski vzgojiteljski žar je podpirala globoka duhovnost. V svoji beležki pušča sledi te svoje duhovne izkušnje. S pogledom vere gleda Jezusa, kako polaga v njeno naročje sestre, mlade, laike vzgojnih skupnosti, s katerimi s srečuje, da bi jim pomagala rasti v krščanskem življenju, v njihovem odgovarjanju na poklicanost.

Njena navzočnost je bila podobna Marijini: postajati gostoljubno naročje, da bi osebe, ki so ji zaupane, porajala v življenje milosti. Ni naključje, da je bil njen slog animacije, vodstva in spremljanja prežet z materinskostjo ter je dobivala moč za delovanje v resničnosti njene popolne izročenosti Jezusu in Svetemu Duhu.

V letu obhajanja 150-letnice ustanovitve Družbe so hčere Marije Pomočnice poklicane, da kot vzgojiteljice postajajo vedno bolj žene, ki so rodovitne. Tako sta živela sveta ustanovitelja in m. Rosetta, ki je bila vedno materinsko navzoča, globoka prijateljica številnih mladih. Svobodno in ljubeče jih je spremljala in jim pomagala, da so dozorevali do odraslega življenja v veri, prav kakor si mati prizadeva za vzgojo svojih otrok z modrostjo majhnih korakov.

^{Prevod in priredba iz www.cgfmanet.org}

^{Foto: www.cgfmanet.org}