FMA iz Evrope in Bližnjega Vzhoda, ki sestavljamo zvezo, imenovano »konferenca CIME«, smo 3. februarja na spletu obhajale skupščino v pripravi na bližnji vrhovni zbor. Udeleženke, 60 po številu, smo bile iz 28 držav, ki sestavljajo 23 provincialnih enot oz. inšpektorij v tej zvezi. Z nami je bilo tudi 6 predstavnic iz vrst mladih.

Namen srečanja je bil, dopolniti delovni dokument vrhovnega zbora z ugotovitvami iz obdobja koronavirusa.

Srečanje je vodila sestra Petra Egeling iz Nemčije, vrhovno vodstvo je zastopala sestra Paola Battagliola, moderirala pa ga je tajnica konference, sestra Anna Razionale.

S povezavo in urnikom dogajanja na zaslonu smo vstopile v virtualni prostor srečanja. Tam smo najprej prejele dar evangeljske besede o čudežu, ki ga je Marija izprosila od Jezusa na svatbi v Kani. Drugi dar so bile pozdravne besede vrhovne predstojnice M. Yvonne Reungoat. Ta je med drugim poudarila: “Vaša skupščina je znak življenja, ki raste, znak upanja in znamenje občestva “. Saj, »čeprav na spletu gre za srečanje, ki postavlja pod vprašaj nove načine načrtovanja, kajti pandemija predlaga nove izzive na družbeni, politični in izobraževalni ravni«.

Začetna dinamika, ki jo je predstavila sestra Mojca Šimenc, nas je popeljala v poznavanje krajev, iz katerih prihajamo in v izražanje razpoloženja ob začetku sestanka. Tu smo vse lahko sodelovale in videle odzive drugih, kar je na nas delovalo povezovalno. 

Skupščino je popestrila predstavitev sestre Maríe del Rosario García Ribas iz Španije, o poti, ki smo jo FMA Evrope in Bližnjega Vzhoda v minulem letu prehodile.

Takoj zatem je sestra Petra predstavila metodo, uporabljeno za pripravo treh strani zaključnega dokumenta, ki je bil pred nami. Ta dokument je nastal kot povzetek več kot sedemdesetih strani besedila, prejetega iz inšpektorij. V njem je povzeto tisto, česar v naših skupnostih pred pandemijo še ni bilo – novih izzivov, novih znamenj božjega Duha, novih delovnih načrtov. 

O dokumentu smo se v manjših skupinah pogovarjale v virtualnih sobah, v katere smo vstopale s klikom. Teh sob je bilo pet. Razdeljene smo bile po regijah (Zahodna Evropa, Vzhodna Evropa, Italija, Bližnji Vzhod). Odgovarjale pa smo na dve vprašanji: Kakšno spodbudo dobivamo od Svetega Duha za delo na vrhovnem zboru za celotno Družbo Hčera Marije Pomočnice? Kaj od tega moramo dejavno prenesti v evropske skupnosti?«

Rdečo niti pogovorov lahko povzamemo v tri besede: sprememba, vaja, komuniciranje. Evropa pa naj si bolj prizadeva za skupne projekte, povezovanje s salezijansko družino, organiziranjem on-line izobraževanj.

V zaključku je vrhovna predstojnica sestra Yvonne izpostavila, da je to srečanje bilo jasno, preprosto in povezano v skupnih mislih. Spodbudila nas je, naj razvijamo občutljivost za spremembo. Vsaka skupnost in v povezanosti z drugimi skupnostmi naj išče nove poti in odgovore. Povabila nas je tudi, naj se odločamo za konkretne projekte v konkretnih okoljih. »Dobre, svetle ideje so znamenje upanja«, je zaključila. Zares, upanje prebuja zarjo jutrišnjega dne. 

Povzeto po https://www.cgfmanet.org/ifma/capitolo-generale