Dan posvečenega življenja 2021
Na svečnico, 2. februarja, ko se vsako leto zberemo redovnice in redovniki, pa tudi drugi Bogu posvečeni iz vse Slovenije in tudi drugod po svetu okrog svojega škofa, smo se letos zaradi epidemije in znanih omejitev, tega lahko udeležili le predstavniki vsake Družbe. Vesele in hvaležne smo, da smo bile za to slovesnost povabljene sestre FMA z Bleda.
Ob 15. uri smo se zbrali v ledeno mrzli Draveljski cerkvi, kjer nas je grela le ljubezen do Jezusa v srcu in veselje povezanosti v skupni posvetitvi Bogu. Najprej so se, pred izpostavljenim Najsvetejšim, zvrstile naše zahvale Bogu Očetu za darove, ki jih je vsaka Družba v preteklem letu prejela. Vsi vemo, da je bilo to leto nenavadno in za mnoge zelo težko. Kljub temu je vsak izmed nas lahko našel tudi toliko lepega, toliko božjih darov, milosti in blagoslova, da smo se lahko z iskrenim srcem zahvalili Gospodu za njegovo varstvo, pa tudi za nove priložnosti, ki nam jih je podaril v svoji previdnosti.
Naša zahvala, ki jo je napisala inšpektorica s. Mojca Šimenc se je glasila:
Gospod, zahvaljujemo se ti za to leto učenja. Kljub omejitvam na državni meji je naša slovensko-hrvaška inšpektorija ostala med seboj povezana. Iskale smo novih poti, kako se srečati. Provincialni dan in druga srečanja smo umestile v ekrane, a se vedno znova razveselile, da smo lahko videle obraze in slišale besede sester. Opazile smo, da smo se lahko približale tudi ljudem, ki jih prej v rednih pastoralnih dejavnostih nismo srečale in jih vključujemo tudi v to molitev. Zahvaljujemo se ti za možnost prostovoljnega dela v domovih za ostarele, ki je za nas predstavljalo posebno obogatitev. Ko smo v skupnostih prebirale in se pogovarjale ob papeževi okrožnici Laudato si, pa je v nas raslo zavedanje o povezanosti med vsemi živimi bitji. Naj ti bo, Gospod, za vse čast in hvala!
V tej molitvi in pri sv. maši, ki je sledila in pri kateri smo tudi obnovile redovne zaobljube, smo bili močno povezani z vsemi našimi skupnostmi, ki so prenos lahko spremljali doma preko družbenih omrežij.
Toplo in prisrčno pa nas je v pridigi nagovoril tudi nadškof Stanislav Zore, ki se je vsem posvečenim zahvalil za služenje in nas, med drugim, povabil da bi tudi mi, kot starček Simeon vzeli Jezusa v naročje z vso nežnostjo. Povabil nas je, da bi v tem krhkem Otroku prepoznali svoje brate in sestre, ki potrebujejo pozornost, skrb, nežnost, občutek varnosti in razumljenosti. Zato ne smemo biti trdi in neusmiljeni drug do drugega, ampak skrbeti za brata in sestro, za takšnega kakršen vstopa v naše življenje.
s. Milena Derlink, FMA
