Dominik Savio, današnji godovnjak, si je že v ranih letih prizadeval, da bi ljubil Boga. Trudil se je na mnogih področjih, tako pri vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti kot pri nesebični pomoči in tihem opravljanju dobrih del. Poleg tega si je naložil dodatno pokoro, saj je menil, da je to Bogu všeč, njegovi duši pa potrebno za zveličanje. Spal je na luščinah orehovih lupin, se odpovedal hrani … Čeprav je to opravljal skrivaj, je don Bosko opazil njegova zatajevanja in jih Dominiku enostavno prepovedal. Deček je postal zmeden. A ker je imel veliko kreposti, tudi ponižnost, je o svoji zmedenosti spregovoril z don Boskom.

»Odrešenik pravi, da če ne bom delal pokore, ne bom šel v nebesa, in prepovedali so mi, da bi jo delal; kakšna bodo potem moja nebesa?«

»Pokora, ki jo Gospod želi od tebe, je poslušnost. Poslušaj in to je zate dovolj.«

»Ali bi mi ne mogli dovoliti kakšne druge pokore?«

»Da, dovoljeno ti je, da potrpežljivo prenašaš žalitve, ki te lahko doletijo, da vdano prenašaš vročino, mraz, veter, dež, utrujenost in vse zdravstvene nevšečnosti, ki se Bogu zdi primerno, da ti jih pošlje.«

»Vendar je to potrpljenje zaradi nujnosti.«

»Kar bi moral zaradi nujnosti, ponudi Bogu, in bo postalo krepost in zasluga za tvojo dušo.«

Dominik je pomirjen odšel ter poslušal don Boska. V tem nam je zgled poslušnosti. Ta krepost še zdaleč ni lahka, je pa še kako potrebna za vse ki se trudijo hoditi za Kristusom. Spomnimo se, kako se je od nas zahtevala poslušnost, ko se je iz cerkva umaknila blagoslovljena voda. Poslušnost je potrebna, ko ima kdo v župniji predloge za aktivnosti, ki so lahko zelo plemeniti in dobri, pa župnik odkima in reče: »Ne.« Potrebno se je zavedati, da se po poslušnosti zveliča več duš kot po velikih aktivnostih, ki pa niso bile odobrene s strani pristojnih. Če je to Božje delo, bo zagotovo rastlo, kljub prvim »Ne.« Poglejmo don Boska in njegovo veliko vzgojno delo. Kolikokrat je slišal NE! Prepovedali so mu celo obhajanje zakramentov, spovedovanje ipd. Don Bosko je izkazal krepost poslušnosti in se podvrgel volji predstojnikov. Zaupal je, da bo Bog svoje delo vodil naprej.

V današnjem svetu večkrat slišimo, da ima vsak pravico do lastnega mnenja in odločitev. Naj nas to ne zavede pri krščanskih prizadevanjih. Ohranimo poslušnost Božji besedi, pa tudi učiteljstvu Cerkve.

Sveti Dominik Savio, prosi za nas!