Sveti Jožef delavec je moral svojo marljivost zagotovo na poseben način izkazati v Egiptu, kjer se je znašel v povsem novem okolju, tudi z jezikovnega vidika. Nikoli ni načrtoval življenja v tej deželi, tja je pribežal in tako s sveto družino izkusil ponižanje, kot ga doživljajo mnogi begunci in migranti današnjega časa.  Zapustiti svojo domovino, dom in posest ni nekaj lahkega. Človek doživlja bolečino in krivico. Tako kot v Betlehemu ni bilo več varno, ker je bilo ogroženo življenje, tako tudi danes mnogi zaslutijo, da v njihovi domovini ni več varno in se morajo podati na negotovo pot.

V svetem Jožefu, bežečem iz Betlehema, lahko vidimo vzor poguma. Beg je tvegan, misliti je moral na majhnega otroka in Marijo, dežela bo povsem tuja in potrebno bo najti primerno delo za preživetje družine. Strahove je premagal s pogumamom in zaupanjem v Božjo Previdnost.

»Pogosto je zmotno prepričanje, da je pogum izključno vrlina junaka. V resnici vsakodnevno življenje vsake osebe zahteva pogum. Naše življenje – tvoje, moje, vseh nas – zahteva pogum za spoprijemanje s težavami vsakega dne (papež Fnačišek)«.

Danes, na praznik Jožefa delavca, pomislimo na vse, ki so priseljeni bežati. V ta namen lahko zmolimo spodaj priloženo molitev.

Oče, ti si zaupal svetemu Jožefu najdragocenejše: »otroka in njegovo mater«, da bi jih zaščitil pred nevarnostmi in zla hudobnih. Daj tudi nam izkusiti njegovo zaščito in pomoč. Po njegovi priprošnji potolaži in zaščiti vse ljudi, ki so zaradi vojne in revščine primorani zapustiti svoje domove, svojo domovino  ter se odpraviti na pot proti bolj sigurnim državam. Naj jim Sv. Jožef, priprošnjik ubogih, priskrbi dom, kjer bodo našli tolažbo, bližino in mir. Vsem, ki sprejemajo begunce, pa nakloni nežnost sv. Jožefa. Vse to te prosimo po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.