Nekega dne je študija ali drugega šolanja konec, zadnji izpit je za nami in začne se novo obdobje. Mogoče koga čaka služba in se takoj po sedenju za kupi zvezkov in knjig presede pred ekran v službi ali pa poprime za orodje, s katerim se je izučil delati. Marsikdo pa se presede na zeleni stol zavoda z zaposlovanje, kjer čaka na pogovor in izdelavo poklicnega načrta.

Obdobje po študiju/šolanju je mnogokrat obdobje, ko je kar na enkrat podarjenih 24 ur na dan, kup idej in energije. Le motivacija takrat močno upade. Študijske in obštudijske obveznosti, vezane na status, odpadejo, koledar ni več zapolnjen z dogodki in dan se ponuja, da ga izkoristiš čisto po svoje. To je v resnici ena velika preizkušnja in čas velike čuječnosti.

Mlada študentka je po zaključku študija novo obdobje opisala takole: »Dnevi, ki so mi dani, so mi v velik izziv. Temne težke misli že čakajo in se zbirajo kakor tisti temni oblaki pred nevihto, da napadejo, ko ne bom imela dela. Hotele bodo, da obupam, da se ne cenim, da počnem prazne stvari, da mislim le na hrano, le na internet. Vem, da čakajo in se pripravljajo. A tudi jaz se pripravljam. Takoj, ko udari prva kaplja, bom odprla dežnik. Ne bom jih poslušala, niti blizu sebe jih ne bom pustila. Obrnila jim bom hrbet. Naredila si bom jasen urnik in si postavila roke, ker sicer nič ne naredim. Šla bom ven, prebrala knjigo, ki leži na nočni omarici, opravila izobraževanje, s katerim sem do zdaj odlašala, vsak dan bom pol ure molila ….«

Kadar je človek brez dela, hudi duh deluje na polno, saj ve, da ima človek takrat čas ukvarjati se z raznimi mislimi, ki jih sicer ob delu preprosteje odpodi stran. Sveti Jožef delavec naj vsem brezposelnim izprosi veliko milosti, da bo tudi čas takšne preizkušnje rodoviten čas. Naj vsem iskalcem zaposlitve kmalu izprosi pošteno službo, saj daje delo človeku dostojanstvo, človeškemu življenju pa smisel.