Od 17. septembra v Rimu poteka 24. vrhovni zbor Družbe hčera Marije Pomočnice. Čeprav mladi tokrat ne morejo biti osebno navzoči na vrhovnem zboru, kot je bilo v navadi, da so se za določen čas pridružili, so svoje mnenje povedali preko spletne ankete, predstavniki posameznih celin pa so svoja razmišljanja podelili v kratkih videih.

Neko dekle iz inšpektorije Svete družine – Lombardija in Švica (ILO) je takole delila pričakovanja in sanje o poslanstvu Družbe FMA.

Kaj bi povedala in predlagala zborovalkam, ki so zbrane v Rimu, da bi načrtovale prihodnost Družbe FMA?

“Danes, tako kot na svatbi v Kani, prejemamo Marijino povabilo:” Karkoli vam reče, storite.” Tudi jaz sem ga prejela nekega dne pred tremi leti in od takrat čutim, da se to vabilo v mojem življenju ponavlja večkrat. Nekaj mesecev pred tem sem prišla v Milano, stara nekaj več kot 19 let, iz majhnega podeželskega kraja vržena v brzečo zmešnjavo cest in medsebojnih odnosov velikega mesta. Obrnila sem se sestro FMA, svetovalko za mladinsko pastoralo in jo prosila, če bi lahko sodelovala pri kakšni dejavnosti. Želela sem nekaj več kot študij; salezijansko karizmo in slog pa sem poznala že iz srednješolskih let. Še vedno se spomnim tistega dne, tistega vznemirjenja v sebi … Pa vendar sem se tam počutila sprejeto s strani Družbe FMA, ki je znala v meni videti “točko, ki je občutljiva za dobro”.

V teh treh letih mi je bilo v veselje, da sem bila voditeljica mladostnikov v šoli animatorjev: dobila sem priložnost, da se sama usposabljam in da “moji talenti obrodijo sadove” na umetniškem področju, s pisanjem besedil, z montažo videoposnetkov in številnih drugih del. Vsekakor je bil to čas velike intenzivnosti, v katerem je vse, kar sem se naučila v teh letih na področju gledališča in predstav, dobilo drugačen in pravi pomen, zato ker je v službi drugih in kot zahvalo za čas, ki nam je podarjen.

Družbi FMA se zahvaljujem, ker nam mladim omogoča, da smo resnično lahko to, kar smo, s svojimi talenti in tudi krhkostjo, da sledimo Gospodu in njegovemu načrtu za nas, na sodoben način, z jezikom našega časa, da smo lahko blizu otrokom, ki so duhovno in moralno ubogi, mlačni v tem, da bi iz življenja naredili najboljše.

Zato čutim, da prav zaradi karizme, s katero hčere Marije Pomočnice in salezijanci prinašajo luč v svet, predlagam, da bi pričevali s tem, da bi bili blizu majhnim, zadnjim. V Družbi FMA obstajajo domovi za otroke brez družin, sprejemni centri, pomoč za otroke, ki so v težavah … – skrb in ljubezen do teh otrok, je pričevanje Gospodove zastonjske ljubezni. Moje sanje so, da boste vse revne dosegle ve, FMA, in mi mladi, ki delamo skupaj z vami.

Najbolj predani mladi in najstniki ne poznajo vedno te resnice revščine. V VIDES-u sem imela možnost izkušenj z ubogimi in vem, kako pomembne in formativne so bile zame. Toda če pogledam najstnike, ki jih spremljam, si predstavljam, kako težko jim je najti nekoga, ki bi jim lahko predlagal tisto, kar sem jaz sama izbrala.

Mislim, da bi bilo zelo potrebno na vzgojnem področju vedeti, da v naši salezijanski družini tudi danes obstajajo tisti, ki “obiskujejo fante v zaporu“, kot je to storil don Bosco, v ječah današnjega sveta.

(vir: cgfmanet.org)