Marija Pomočnica, kako mogočna priprošnjica si kristjanom! Ne kličemo te le v stiskah in potrebah. Ti si nam pomoč tudi v duhovnih bojih in skušnjavah. Ko nas skuša obup, ko se izgublja smisel nekega življenja, ko nam skušnjavec ponuja prazne misli … vedno kličimo tvoje sveto ime. Tvoja pomoč je velika, ti si premagala zmaja, staro kačo in vedno moreš premagati hudega duha. Okrepi našo vero, da si ti prava zmagovalka.

S Tabo naj bo tudi pogled na situacije, kjer se čutimo popolnoma nemočni – npr. vojna, osiromašenje narave ali izguba veselja v mladem srcu – poln upanja, da so Božji načrti večji od človeških. Ker si naša velika pomoč, želimo tudi mi tebi narediti vsaj malo veselja in biti tvoji zvesti otroci.

Tebi je hotel don Bosko postaviti spomenik zahvale. Ta spomenik je prav poseben. Takole je spregovoril prvim sestram FMA: »Bodite ponosne na svoje lepo ime – hčerke Marije Pomočnice. Pogosto mislite na to, da bo vaša Družba živi spomenik don Boskove hvaležnosti Mariji, ki jo kličemo pod nazivom Pomoč kristjanov. Da, sestre, ve ste ta živi spomenik.« (don Bosko ob ustanovitvi družbe FMA v svojem nagovoru prvim sestram)

Živi spomenik hvaležnosti Mariji – kaj to sploh pomeni za sestre? Ta misel nas spremlja v našem poslanstvu, je vtisnjena v naša srca. Spomenik hvaležnosti skušamo biti tako ob kuhanju kot ob pranju, tako ob sestankih kot ob srečanjih z mnogimi, ki so nam zaupani, tako ob učenju računalništva na stara leta kot ob negi ostarelih sester. Predvsem pa med mladimi. Skupaj z njimi odkrivamo Marijino navzočnost v življenju, širimo pobožnost do te velike in svete žene ter  prepoznavamo njeno vodstvo.

Danes se skupaj zahvaljujemo Mariji Pomočnici za vse, kar dela v naših življenjih. Nad vse vas pa z molitvijo kličemo Božjega blagoslova in varstva Marije Pomočnice ter želimo lep praznik!

»Kadarkoli potrebujete duhovno milost, kličite Marijo z besedami: Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas; in uslišani boste.«

(don Bosko)