Iz vsega srca in z vsem mladostnim navdušenjem je tudi na novomeškem oratoriju nič kolikokrat zadonela himna:

Prvi teden počitnic se tri mestne župnije Novega mesta povežejo v oratoriju, ki se že vrsto let odvija v Baragovem zavodu v koordinaciji salezijanske sestrske skupnosti. Z ožjo ekipo animatorjev iz vseh teh župnij smo zastavili pester program z ustaljenimi elementi in z aktualnimi dodatki. Posebno lepa je vsako leto dramska igra, skozi katero animatorji res dovršeno predstavijo življenje junaka oratorija in vrednote, ki se jih ob njem učimo. Letos nas Ignacij uči neustrašnosti, razločevanja, romanja, potrebnosti šolanja in služenja. Da bi bolj vstopili v svojo notranjost in se urili v duhovnem življenju, smo uvedli minute tihote, ki so jih otroci po skupinah vodeno preživeli v zavodski kapeli. Tudi v jutranjo molitev za animatorje so bile vključene minute tihe molitve pred Najsvetejšim. Lepo je, da vsak oratorijski dan spremlja eden od novomeških župnikov, na dan spovedi pa se le tem pridruži še kdo. To je neprecenljivi blagoslov za oratorij. Letos nam je bil podarjen tudi novomašnik – z animatorji smo se udeležili mašniškega posvečenja diakona Janeza, po nekaj dneh pa nas je že kot duhovnik obiskal na oratoriju, nas s svojim žarom nagovoril in vsem podelil novomašni blagoslov. Posebno lep je bil dan, ko smo se podali na pot: ne na izlet, ampak na romanje in sicer h Kraljici miru na Kurešček in tam prosili za dar miru.

Na oratoriju smo obeležili tudi jubilej sester hčera Marije Pomočnice, ki praznujemo 150 let obstoja redovne družbe. Sestre smo predstavile življenje naše prve sestre, svete Marije Dominike Mazzarello skozi izseke iz novega filma Main, hiša sreče in s pesmijo podčrtale sporočilo. Poseben dar animatorjem pa so bile svečke v obliki srca v doma nakvačkanih mošnjičkih s svetinjico matere Mazzarello. Tako Ignacij kakor Marija Dominika sta doživela življenjski preobrat v času krize: Ignacij potem ko mu je sovražnikova krogla poškodovala nogo, Marija Dominika potem ko se je v strežbi bolni družini nalezla hudega tifusa. Dolgotrajen čas okrevanja je tako enemu kot drugi postal čas razločevanja Božje volje in čas odločitve živeti v Božjo slavo in za dobro ljudi.

V zaključni nedeljski maši skupaj s starši smo vsa doživetja oratorija, predvsem pa veliko hvaležnost položili na oltar. V nas ostaja prošnja, naj »dobro vedno med nami kraljuje in med seboj nas povezuje,« kakor še pravi letošnja oratorijska himna.

Besedilo: s. Damjana Tramte, FMA

Foto: Arhiv oratorija Novo mesto