V tem svetu je nekaj svetega

Spodaj na dvorišču se odvija zanimiv prizor. Dva otroka se zavzeto igrata. Ko pa odbije v bližnjem zvoniku, skočita na noge in v hipu opustita igro. »Hitro, maša se pričenja!« Dobesedno stečeta v cerkev. Malokdo ve, da sta to prijatelja, ki sta preteklo nedeljo prvič prejela sveto Rešnje Telo. Sedaj vsak dan prihajata k sveti maši, da bi prejela Jezusa. Nekaj se ju je na praznik močno dotaknilo. Njune oči žarijo, ko odhajata od obhajila. In nehote zbujata vest celemu občestvu vernikov – ali tudi sam tako zelo hrepenim po tem koščku kruha? Ali pristopam s tako prisrčnostjo kot onadva? Mi je sveto Rešnje telo zares SVETO?

Pred nami je praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi, postavljen prav z namenom, da nas spomni in opomni, da gre za velike stvari. Vabi nas k zbrani procesiji, pa čeprav hodi ob nas oseba, ki je že dolgo nismo videli in bi ji lahko povedali toliko zanimivega. Ne, ta dan nas pogled na duhovnika z monštranco v roki vabi, da svoje misli usmerimo na to, kar je v svetu svetega: sveto Rešnje telo in sveta Rešnja kri. To so velike skrivnosti, a procesija je ravno dovolj dolga, da se lahko potopimo vanje.

Hvala, Gospod, da si ostal med nami v podobi kruha. Hvala, da prihajaš v naša srca, pa čeprav te nismo vredni. Hvala, ker smo zate tako zelo vredni, da prihajaš v tako skromne hiše. Saj vemo, da si vajen priti v štalo … a vseeno. S tvojo milostjo ti želim svoje srce vsakič znova lepo pripraviti, da boš tu našel vero in zaupljivo ljubezen.

»Preden prejmete čudovito telo Jezusa Kristusa, morate pomisliti, ali je v vašem srcu primerno razpoloženje. Vedite, da človek, ki se po grehu noče poboljšati, to je, hoče ponovno žaliti Gospoda, ni vreden približati se Odrešenikovi mizi in se obhajati. Nasprotno pa, če ste se poboljšali, prejmite angelsko jed in Jezusu Kristusu boste v veliko veselje.« (don Bosko)

»Vedi, moja hči, kadar pri obhajilu pridem v srca ljudi, imam polne roke vsakršnih milosti in jih želim izročiti dušam.« (Jezus sv. Favstini, 1385)