Božja ljubezen in upanje v nas rojeva veselje, kakor je zapisal vrhovni predstojnik salezijanske družbe Ángel Fernández Artime v Sporočilu mladim ob prazniku sv. Janeza Boska: “Dragi moji mladi, naša srca so ustvarjena za veselje in za življenje v upanju. Rojeni smo s to lastnostjo, ki je intimno vklesana v globino srca vsakega človeka. Govorimo o pristnem in ne minljivem veselju, ki je globoko in polno in ki življenju daje »okus«. … Spoznati, da nas Bog sprejema, objema in ljubi je nekaj lepega. Lepo je v globinah svojega srca čutiti, da vas Bog osebno ljubi. Ganljivo je, ko si mlad človek prizna to veliko resnico: »Bog me ljubi in me ljubi brezpogojno, na edinstven in oseben način«. In velik dokaz te ljubezni je srečanje z njegovim sinom Jezusom Kristusom: v njem najdemo veselje, ki ga iščemo. Pristno in resnično srečanje z Jezusom v vsakomur vedno vzbudi veliko notranje veselje.”

Utemeljeni v tem upanju ne moremo spati in se smiliti sami sebi. Upanje nas žene, da tudi drugim prinašamo luč upanja, da smo blizu, da se odločamo za služenje in solidarnost, saj je ‘solidarnost največja zmaga nad osamljenostjo’ (Vezilo 2021): “Solidarnost se dejansko krepi v služenju, ki ima lahko najrazličnejše oblike skrbi za druge. Služiti pomeni ‘v dobršnem delu skrbeti za nebogljene. Služiti pomeni skrbeti za tiste po naših družinah, v naši družbi, v našem narodu, ki so slabotni.’ Pri tej nalogi je ob pogledu na slabotnejše od sebe vsakdo sposoben ‘pozabiti na svoje zahteve, pričakovanja, na željo po vsemogočnosti. (…) Služenje gleda vedno bratu v obraz, se ga dotika, čuti njegovo bližino, v nekaterih primerih ‚podoživlja‘ njegovo stanje in išče primerne pomoči.” (papež Frančišek, VB 115)

K sanjam in pogumu ne glede na okoliščine nas vabi papež Frančišek tudi v Apostolski spodbudi Kristus živi: “Treba je vztrajati na poti sanj. In pri tem je treba biti pozoren na skušnjavo, ki nam jo običajno hudo zagode: tesnoba. Ta je lahko velika sovražnica, če nas prisili, da povesimo ramena, ko ugotovimo, da rezultati niso takojšnji. Najlepše sanje se osvojijo v upanju, potrpežljivosti in trudu, brez naglice. Hkrati pa se ne smemo ustavljati zaradi negotovosti, ne sme nas biti strah staviti na nekaj in delati napake. Res, bati se moramo paraliziranega življenja, kakor živi mrtveci, spremenjeni v bitja, ki ne živijo, ker ne želijo tvegati, ker ne vztrajajo v svojem prizadevanju ali ker se bojijo, da bi se zmotili. Tudi če se zmotiš, boš vedno lahko dvignil glavo in začel znova, saj ti nima nihče pravice ukrasti upanja.”

Zato, dragi mladi in odrasli, sanjajmo in tvegajmo za dobro. “Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.” (Rm 15,13)

s. Majda Merzel, FMA

O upanju bomo govorili tudi na duhovnih vajah za mlade, ki jih skupaj pripravljamo sestre FMA in salezijanci. Ob geslu SADna kUPA bomo skupaj odkrivali, kaj vse nam upanje daje v življenju, kaj nam prinese v preizkušnjah, kaj so SADovi UPAnja in da je naše resnično upanje vera v Boga, v njegovo odrešujočo milost, odpuščanje in obljube.