Kar 2000 mladih ekonomistov in podjetnikov se je udeležilo kongresa “The Economy of Francesco”, ki se je prek spleta odvijal od 19. do 21. novembra 2020. Članica znanstvenega odbora kongresa je bila tudi sestra Alessandra Smerilli, FMA, ki je sicer predavateljica politične ekonomije na papeški fakulteti vzgojnih ved Auxilium.

Sestra je z nami podelila nekaj poudarkov zanimivega dogajanja, kjer so s svojimi prispevki sodelovale številne znane osebnosti s področja ekonomije in podjetništva. Kot največjo vrednost izpostavlja uresničitev do sedaj nepoznane zaveze med mladimi in odraslimi: »Resnično znamenje upanja je bilo dejstvo, da so udeleženci delali skupaj in ob tem ustvarjali mrežo povezav.«

Tema, ki je povezovala celotno srečanje, je bila po besedah redovnice skrb drug za drugega, za medsebojne odnose in za celoten planet. »Želim si, da bi bili mladi zares slišani. Presunilo me je, koliko je bilo komentarjev med neposrednim prenosom, kar je dokazovalo dejansko sodelovanje mladih, ki so bili povezani preko spleta,« je še dodala.

– Sestra Alessandra, kaj vas je najbolj nagovorilo v neposrednem prenosu?

Prvi dan razni pozdravi niso bili le goli pozdravi, pač pa so izražali kako Cerkev (kard. Turkson in asiški škof), ustanove (odgovorna za Serafico in asiški župan), odrasli želijo mladim prisluhniti. Zelo pomembno je bilo, da so bile vsebine, posredovane na kongresu, pripravljene v sodelovanju mladih udeležencev in predavateljev. Jeffrey Sachs je npr. komentiral predloge, ki so jih mladi pripravili v devetih mesecih.  Zato je dodatna vrednost tega dogajanja uresničitev do sedaj ‘nevidene’ zaveze med mladimi in odraslimi. Zdi se mi, da je to nagovorilo mnoge: med prenosom je bilo res veliko komentarjev na to temo. Zdi se mi, da je najbolj ponavljena beseda upanje, upanje, ki temelji na teh mladih, ki sodelujejo, delajo in dajejo zelo konkretne pobude.

– Kaj je cilj teh treh dni?

Ni to vse v okviru kongresa »Frančiškove ekonomije«. Mladi, ki sodelujejo, so odgovorili na klic papeža Frančiška v maju 2019; potem so vse te mesece razmišljali in delovali in želijo to nadaljevati. Cilj teh treh dni neposredne povezave je, da tistim, ki v tem procesu niso sodelovali, pokažejo, kaj je bilo do sedaj narejenega ter povabijo k sodelovanju vse tiste, ki želijo prispevati svoje sanje k spremebi ekonomije. Želimo pokazati dosedanje predloge in pripovedovati o poti, ki je bila prehojena in katere namen je nadaljevanje poti.

– Enotna tema v dvanajstih delovnih skupinah, ki so delale od marca naprej je bila: ovrednotiti skrb za drugega v okviru družbe in ekonomije…

To je osrednja tema teh dni, kar je dokazal tudi prispevek kanadske filozofinje Jennifer Nedelsky, ki je razmišljala o skrbi za drugega in delu. Soočila se je z mladimi, ki so poglobili temo dela pri sv. Frančišku. To je bilo obravnavano tudi z vidika financ. V času aktualne zdravstvene krize smo razumeli, da ni mogoče predlagati novega denarnega poslovanja, ki bo imelo v središču osebo, če se ne poskrbi za naložbe, ki bodo izboljšale zdravstveni sistem in tako omogočile zdravstveno oskrbo vseh. Tudi kar zadeva energetski prehod na ekološko vzdržne vire, mora proces vključevati skrb drug za drugega in skupno skrb za planet. Tema, ki je prisotna povsod, je skrb zase, za medsebojne odnose in za planet.

– Mladi so med drugim izrazili potrebo po večji navzočnosti žensk v ekonomiji in na področju financ, da bi bila omogočena boljša vključenost vseh…

Ena od delovnih skupin je govorila prav o tem, sicer pa se je ta pomembna tema izražala v vseh delovnih skupinah. Malo zato, ker so na tem področju mladi že presegli neko logiko in je zanje naravno, da ni razlik v možnostih med moškim in žensko, da je enaka odgovornost v skrbi za družino. Po drugi strani se zavedajo, da obstajajo težave na tem področju ter se hočejo zavzemati tudi v tej smeri. Pomembno je, da bi vsi razumeli, da je možno samo skupaj, moški in ženske, spremeniti ekonomijo in ji dati dušo.   

– Je torej, podobno kot na sinodi o mladih, pomembno, da se začne proces poslušanja…

Točno! In to dokazujejo konference v teh dneh. Mislim na srečanje z Muhammad Yunusom, ustanoviteljem mikrokredita, ki so mu mladi v delovni skupini o financah predstavili zaključke svojega dela in nekatere predloge, o katerih so se potem z njim pogovarjali ter prisluhnili  njegovim stališčem.

Mislim, da bodo udeleženci pripravili tudi zaključno izjavo o njihovem nadaljnem prizadevanju. To dogajanje je začetek in najlepše, kar v teh dneh opazujem, je razpoložljivost pomembnih ekonomistov, da so se pripravljeni pogovarjati z mladimi. To kar na spletu ni vidno pa je razpoložljivost teh velikih gostov, odraslih ekonomistov, za osebne pogovore z mladimi. Prav to je bilo tudi načrtovano tu v Assisiju: mladi se lahko prijavijo za npr. desetminutni osebni pogovor z Yunus-om, mu predstavijo svoje ideje, pričakovanja, ga prosijo za nasvet. Tako se ustvarja cela mreža osebnih povezav.

– In kakšno je vaše upanje po teh treh dneh?

Želim si, da bi se mladim resnično prisluhnilo, da to dogajanje ne bi bil le trenutek, ko bo malo nemira, potem pa bo vse po starem. V tem smislu pozivam tudi vse, ki se ukvarjajo s komunikacijo; včasih se namreč zdi, da se pri nekem dogodku pričakuje le velika imena, kaj bo povedal papež… tukaj pa je toliko življenjskosti, toliko novosti za prihodnost. Mlade bo potrebno bolj poslušati in to ne le v teh dneh. Če se bo vsak odrasel v tem trenutku odločil, da je pomembna naloga pristopiti k mlademu, ga spremljati in mu prisluhniti, mislim, da bi se svet spremenil na bolje.

Povzetek in prevod: s. Irena N.

Vir: www.vaticannews.va