V evangeliju prve adventne nedelje beremo o čuječnosti. Ta beseda se pojavi kar štirikrat v enem odlomku. S tem resnim opominom nas Jezus svari, naj pazimo, da v tem svetu ne bi zaspali, pač pa ohranili budnost duha. Če bi duh zaspal, bi to pomenilo, da smo se predali duhovni lenobi, da se nam ne zdi več tako potrebno truditi se za Božje kraljestvo. Konkretno bi se to kazalo v tem, da si ne bi več prizadevali za molitev, da se nam maša, spoved, obhajilo, dobra dela in odpovedi ne bi zdele več potrebne … Do tega lahko pride zelo zalo hitro. Zato tako resno svarilo.

Tudi nam se lahko zgodi, da v adventu pozabimo na prihod malega Kralja. Vsakodnevne skrbi in obveznosti nam hitro zapolnijo urnik. Potrebno se je zavestno odločiti za čuječnost. V teh dneh si zato prizadevajmo, da se spomnimo na advent, si vzamemo čas za molitev in naredimo nekaj dobrega. To bo najlepše darilo, ki ga bomo lahko podarili Novorojenemu Kralju.