Modri z vzhoda so dospeli v Betlehem. A kje je hlev, kje so jasli, kje je dojenček, Jožef, Marija? Tega kar niso mogli najti. Potovanje jim je vzelo toliko časa, da je mali Jezušček medtem že domala shodil. V Svetem pismu beremo, da so modri stopili v hišo in našli dete z njegovo materjo Marijo. Jožef ni omenjen, mogoče je ravno tesal in s svojimi pridnimi rokami služil kruh za Sveto družino. Modri so padli pred Dete, ga počastili in mu izročili dragocene darove, ki jih je kralj vsekakor vreden. Padli so pred otroka s kraljevim dostojanstvom. Se zavedamo, da smo tudi mi pri krstu prejeli kraljevo dostojanstvo, oziroma kraljevo službo? To seveda ne pomeni, da mora kdo pasti na kolena pred drugim, pomeni pa, da je vsako človeško bitje neskončno vredno v Božjih očeh. Uspemo s takšnim pogledom gledati nase, na svoje najdražje?