Kot vsako leto so tudi letos potekali že 42. dnevi salezijanske duhovnosti in sicer od 18. – 21. 1. 2024 v krajih začetkov salezijanske karizme. Tokrat nas je bilo prisotnih vsaj 350, čez dan pa so se pridružili še mnogi drugi iz okoliških krajev in Turina. Seveda je bil med nami vrhovni predstojnik kard. Angel, pa tudi naša vrhovna mati Chiara in nekatere sestre vrhovnega sveta. Od 32 vej salezijanske družine je bilo navzočih 22.

Takoj po prihodu v četrtek popoldne smo vstopili v glavno temo teh dni in sicer razlaga vezila vrhovnega predstojnika z naslovom: Sanje, ki prebujajo sanje. Po video predstavitvi in razlagi, smo prisluhnili pogovoru vrhovnega predstojnika, ki je zelo preprosto in tehtno odgovarjal na nekaj vprašanj.

Poudaril je predvsem, kako pomembno je živeti iz vere, kar je pomembnejše od tega kar naredimo. Za salezijansko družino sanja predvsem da bi bili veseli in preprosti ter da bi imeli veliko ljubezen do Jezusa in do mladih – to je vsa don Boskova moč in skrivnost. Povabil nas je tudi k zvestobi in da nebi imeli strahu. Če nas je strah pomeni, da je naša vera majhna. Na vprašanje kako naj danes pričujemo za Boga, pa nas je povabil naj nikoli nikogar ne prepričujemo. Če bomo to delali, ne bo uspeha. Namesto prepričevanja, je treba le povedati in pokazati, da je moje življenje napolnil Jezus. Vse drugo bo naredil Bog. 

Osrednji dogodek drugega dneva je  bila okrogla miza, na kateri je poleg še treh sodelovala tudi naša sotrudnica Blažka Merkac. Vsak je s svojega vidika osvetlil temo letošnjega vezila.  To se je nadaljevalo tudi pozneje, ko smo se razdelili v 4 skupine, vsak z enim od predavateljev.

Popoldne smo si po skupinah ogledali Valdoko ali druge pomenljive kraje za našo salezijansko družino po Turinu. Pred večerno sv. mašo je bilo še delo po skupinah, dan pa smo zaključili z adoraciji v baziliki.

Tudi sobota nam je prinesla veliko lepih in bogatih doživetij. Po dopoldanski sv. maši smo, spet po skupinah prisluhnili raznim pričevanjem mladih iz različnih držav in realnosti sveta, tokrat kar po spletu. V živo pa so nam mladi spregovorili popoldne, ko smo obiskali njihov oratorij v Valdoku. Predstavili  so nam štirje mladi, ki želijo to, kar so prejeli v oratoriju dati naprej svojim vrstnikom in zavzeto živijo svojo vero in pomagajo drugim. Poseben dar pa je bil zame obisk Valsalič. Med drugim smo si ogledali »prazen grob« don Boska. Posebno bogato je bilo tudi predavanje don Cameronija, ki nam je spregovoril o svetniških salezijancih, misijonarjih, mučencih, ki so živeli, študirali in delovali v tej hiši.

Zadnji dan v nedeljo pa smo imeli zaključno sv. maši, tako kot vedno v baziliki Marije Pomočnice, in se pred odhodom še zbrali po skupinah pripadnosti.

Zelo sem hvaležna za te bogate in lepe dneve, ki so mi bili podarjeni, za vse slišano, doživeto in za to, da sem lahko Mariji Pomočnici in Don Boskovi priprošnji izročila tudi vse vas.

s. Milena Derlink FMA