V salezijanski družini poleg pobožnosti do Marije Pomočnice radi gojimo pobožnost do Srca Jezusovega. Marija Dominika Mazzarello ga v svojih pismih velikokrat omenja. Na nekem mestu piše: »Oh, koliko stvari bi vam še napisala, pa mi zmanjkuje papirja. Pojdite v Jezusovo Srce; tam boste slišale vse, kar vam želim povedati. (P29)«

Veliko zaupanje sester v Srce Jezusovo je razvidno tudi iz dogodka, ko je imela mlada postulantka nevarno rano na sredincu. Kljub operaciji se stanje ni izboljšalo. Z naslednjo operacijo so želeli preveriti, kako globoko je vnetje in ali bo potrebno prst odrezati. Predstojnica Magdalena Morano je takrat rekla: »Si prosila Jezusa, naj ti ozdravi prst? Ne? Dobro! Pojdi v cerkev, poklekni pred Srce Jezusovo in mu reci: ‘Mati me pošilja. Na vsak način me moraš rešiti pred drugo operacijo.« Postulantka je naredila točno tako in pomirjena odšla domov. Prst se je na veliko začudenje vseh pozdravil v enem dnevu.

Salezijanska duhovnost je konkretna. Človeka, pošlje pred Srce Jezusovo, da mu izroči stiske in skrbi, nato pa ga povabi nazaj v življenje. Gre za veliko zaupanje, da bo Gospod pogledal na izročene stiske in bremena ter uredil, kot je za nas najbolje. Od tu izhaja mir v srcu: mi naredimo, kar je v naši moči, ostalo bo naredil Gospod. V tem duhu moremo razumeti mnoge spodbude Marije Mazzarello svojim sosestram, ko jih tako pogosto opogumlja: »Bodi vesela!«

Naj ta spodbuda velja tudi nam. Veselimo se meseca junija in prihajajočega praznika Srca Jezusovega. Zaupno mu povejmo, kaj nas teži, potem pa mirni stopimo naprej v življenje in bodimo veseli kristjani!

“Premišljujmo vedno, da vse mine, zato naj nas nič ne vznemirja. Vse namreč koristi za to, da dosežemo pravo srečo.” (sv. Marija Dominika Mazzarello)