Ko se bodoča mamica pripravlja na porod, se sreča tudi z izrazom porodni načrt. Ta jo spodbuja, da premisli, kaj ji je glede poteka poroda pomembno, v kateri porodnišnici bi najraje rodila, mogoče raje doma, koga želi imeti poleg osebja ob sebi, ali bo na kak način blažila boleče popadke, kdaj bodo posneli prvo fotografijo otroka, …

In potem pomislim na Marijo. Veseli se rojstva Božjega Sina. Verjetno si je tudi sama delala načrte okrog tega. Jožef je morda stesal zibko, sama je poskrbela za plenice … A nepričakovano je morala visoko noseča v Betlehem, kar sploh ni bila tako kratka pot. Potem z Jožefom nikakor nista našla prenočišča. Končno sta našla nekaj ubožnega, kjer se je dalo vsaj spati in kar je bilo dovolj primerno za rojstvo Božjega Sina. Koliko nenavadnosti je v tej zgodbi. Mogoče bi pričakovali, da bo rojstvo Božjega sina potekalo brez zapletov in bo poskrbljeno tako za Marijino dobro počutje, kot za ustrezno bivališče. Skromnost hleva nas mogoče preseneti. Tudi nas velikokrat presenetijo Božji načrti, ki jih ima z nami. So pač Božji in ne človeški. Bogu je pomembno predvsem zaupanje vanj in pripravljenost Božjega otroka, da se odpove lastni volji. Potem lahko po nas naredi velike reči. Sveta Devica, izprosi nam zaupanja kot si ga imela ti. Daj tudi nam takšne vere, da bomo lahko rekli: »Zgodi se!«

Kristina T.