Bliža se 14. februar in z njim praznik svetega Valentina ali valentinovo. To je že tradicionalno dan, ko naj bi pari ali skriti zaljubljenci praznovali ljubezen, navadno z izmenjavo daril, romantično večerjo zunaj, šopkom vrtnic za najdražjo ali s pisanjem anonimnih sporočil skriti simpatiji. To je lep praznik in prav je, da praznujemo ljubezen! Vendar ko midva pomisliva na valentinovo se spomniva na gore rdečih srčkastih bombonjer, plišastih živalic in na oglase trgovin, da tokratnega valentinovega pa RES ne moremo praznovati brez da bi kupili to ali ono za svojo najdražjo osebo. Kič in kako je vse skomercializirano, vse za večjo potrošnjo.

Midva sva se tako na začetku skupne hoje pred 6 leti odločila, da bova praznovala valentinovo malo drugače. Nisva si želela imeti valentinovega samo enkrat na leto, točno ta datum, ko imaš po možnosti na faksu izpit, si v službi ali imaš druge obveznosti in zato na poti domov hitro zaviješ še v trgovino po čokoladico v obliki srčka, ki bo nato pol leta stala v predalu. Tako sva se odločila, da bova raje praznovala na naključni dan v letu, večkrat na leto. Drug drugemu sva večkrat pripravila ‘mini valentinovo’. To so bila manjša in večja presenečenja, nekatera so se zgodila spontano, druga pa so bila malo bolj načrtovana. Večinoma so bila presenečenja drobne pozornosti – malenkosti, ki sva jih sama ustvarila, izlet, vabilo na ples, palačinke, pismo itd. Ni šlo toliko za kupovanje daril, ampak bolj za čas, ki sva ga posvetila drug drugemu. Pomembno nama je bilo, da si vzameva tisti čas samo za naju, da sva drug z drugim in to je bilo največ, kar sva potrebovala, saj kot študenta nisva mogla biti ves čas skupaj.

Po štirih letih sva se poročila. Poroka je bila najino največje valentinovo, ki sva mu namenila cel dan in ga praznovala z najinimi bližnjimi. Zdaj ko več časa preživiva skupaj, lahko bližina hitro postane samoumevna. Poleg tega sva tudi že oba zaposlena, zaradi česar nama kdaj manjka časa in energije za pripravo presenečenja. Tako se morava po poroki kdaj bolj zavestno odločiti za pripravo ‘mini valentinovega’, ki zdaj ni več tako pogosto, kot je bilo v obdobju ‘fant-dekle’, ampak kljub temu drobna presenečenja ostajajo. Zdaj so to bolj dobra dela, ki jih storiva drug za drugega, da ima drugi nato več časa zase in za naju. Pa tudi preprosta ljubezenska sporočilca na naključnih mestih v stanovanju, šopek sveže nabranih rož s travnika ali pa samo to, da drugi pripravi kokice in najde dober film, ki ga skupaj pogledava.

Vsem parom, mladim in starim, bi sporočila, da je valentinovo pomembno. Pa ne toliko ta tradicionalno določen datum, ampak smisel valentinovega, ki je izkazovanje medsebojne ljubezni. S tem ne želiva pametovat, da je valentinovo na 14. februarja brez veze. Želiva sporočiti, da je praznovanje ljubezni pomembno in da je lahko valentinovo vsak dan oz. tisti dan, ko želite da je. Pomembno je le, da drug drugemu izkažeta pozornost, svoj čas, naklonjenost in ljubezen. Sicer bi pa valentinovo itak moralo biti vsak dan. Vsak dan smo lahko veseli in hvaležni za odnose, ki jih imamo. Pa naj bo to odnos dekle-fant, prijatelj-prijateljica, brat-sestra, sin-mati itd. Vsak odnos si zasluži valentinovo – drobno pozornost, ki bo polepšala dan in odnos.

mlada zakonca