Otroci iz Murske Sobote so ves mesec maj radi hodili na šmarnice k sestram Hčeram Marije Pomočnice. Spoznavali smo velikega misijonarja, slovenskega salezijanca, g. Andreja Majcna. Njegov zgled je navdušil tako otroke kot nekatere starše, ki so vsak dan spremljali najmlajše med njimi. Naše dvorišče je postalo kraj veselega druženja in igre, ki naj bi se začela ob 17. 30, pa si nekateri tega nikakor niso mogli zapomniti in so prihajali k nam tudi pred 17. uro. Ob deževnem vremenu smo se za igro stisnili v sestrsko jedilnico in za šmarnice dodobra napolnili kapelo. Ob lepem vremenu pa smo ob 18.00 pospravili igrače in pred Marijino kapelico, ki stoji na vrtu ob sestrskem domu, nastavili klopi.

Mariji v čast smo zapeli pesem, poslušali zgodbo o božjem Služabniku Andreju Majcnu, zmolili smo desetko rožnega venca, zapeli litanije Matere božje, dobili nalogo in zaključili s himno “Naj veselje bo tvoja cesta, ki peljala te v svet … ti, don Bosko, nam izprosi dar veselja pravega, kakor nekdaj svojim mladim dal zaklad si upanja …” Vsak dan so se veseli otroški vrišč in smeh, molitev in petje razlegali daleč naokoli. Še sosedje nam radi prisluhnejo.

To leto se je na šmarnice pripravila tudi naša češnja. Tri tedne prej kot običajno je dozorela, da so otroci lahko trgali z vej sladke sadeže in jih zobali kot majhni škorci. Bog jo je tako obilno blagoslovil, da so od češenj obtežene veje segale skoraj do tal. Kakšno veselje, da so jih lahko dosegli tudi najmlajši! Seveda je bilo tudi nekaj varnega plezanja, saj so češnje še bolj sladke, če se moraš zanje potruditi.

Bogu in Mariji hvala za ta milostni čas in salezijansko veselje, ki je napolnilo otroška in sestrska srca.

Besedilo: s. Simona Komar, FMA

Foto: Arhiv FMA