Praznika Marije Pomočnice se sestre – njene Hčere – veselimo in se nanj pripravljamo z molitvijo in darovanjem dobrih del, da bi Mariji podarile duhovni šopek. O svoji poti vedno večje in globje povezanosti z Marijo Pomočnico je tokrat spregovorila s. Anica Žagar.

“Marija Pomočnica. Njeno podobo nosim v srcu od otroških let, ko so nam otrokom zlasti stari starši priporočali, naj bomo dobri, da nas bo Marija vesela. Kadar sem bratom zmešala kakšno igro, so me poslali, naj se rajši igram s punčko iz cunj. Takrat je bila moja tolažba vedno zgibanka litanij, kjer so mi bile posebej všeč slike Marije z Jezusom v naročju in takoj je mojo otroško užaljenost zamenjalo veselje. V težkih povojnih letih smo se v družini zatekali k Mariji Pomagaj. Ko sem odrasla, smo kot župnija romali na Rakovnik. Spet me je pritegnila Marija Pomočnica na oltarju, ki je nisem mogla pozabiti in je imela odločilno vlogo pri odločitvi za moj poklic. Želela sem postati redovnica. Govorilo se je, da v Sloveniji več ne obstajajo. Po naključju sem dobila v roke revijo Ognjišče, ki je komaj začelo izhajati. In glej, cela stran naslovov sester iz različnih redovnih družb. Med njimi tudi Hčere Marije Pomočnice. Večkrat preberem in vsakokrat se pogled ustavi na tem naslovu. Ne da bi koga poznala, napišem prošnjo, saj zaupam Mariji za pomoč. Ko grem na pogovor, v njihovi kapeli zagledam kip Marije Pomočnice. Zaključim: to bo zame.”

Hvaležna sem Mariji za poklic, za vso pomoč in razsvetljenje pri poslanstvu z mladimi, ki mi je bilo zaupano. Hvaležna sem, ker sem lahko kamenček v don Boskovem živem spomeniku hvaležnosti za vsa dela, ki jih je z Marijino pomočjo naredil in hotel, da smo Hčere Marije Pomočnice njegova zahvala, podaljšana skozi čas. Njej priporočam poznane in nepoznane pomoči potrebne; zlasti mlade, da jih vodi po pravi poti, ker ji zaupam, saj je zvesta Marija Pomočnica.

Marija, pomoč kristjanov, prosi za nas!

Foto: arhiv FMA