Nagrajeni film na DBGYFF Obzorje elektruma – pogovor z režiserko animatorko Danijelo Maček

Danijela, pred dnevi nas je razveselila novica, da si s svojo ekipo zelo uspešno sodelovala na Don Boskovem svetovnem mladinskem filmskem festivalu. Vaš kratki film je bil izmed mnogih izbran med 50 tistih iz vsega sveta, ki so predvajani v velikem finalu festivala v Los Angelesu 13. oktobra in bil med tremi nagrajenci v regiji Severna in srednja Evropa.

Kako si izvedela za DBGYFF – Don Boskov svetovni mladinski filmski festival – in zakaj si se odločila za sodelovanje?

Pred dvema letoma mi je s. Majda Merzel posredovala mail s povabilom k sodelovanju, vendar takrat ni bilo dovolj časa, da bi posneli film in ga poslali. Že takrat sem si zadala, da bomo pa mogoče enkrat res šli na ta festival in leto 2023 se je zdelo kot nalašč za to. Tako sem kontaktirala svojo kolegico, ki je postala asistentka režije in ji predstavila idejo. Na srečo je bila takoj za.

Tema 2. Don Boskovega filmskega festivala je Ljubezen gradi mir in solidarnost? Kaj tebi pomenijo te besede – vrednote?

Menim, da so te vrednote predvsem življenjske. V današnjem svetu je vse manj solidarnosti in miru med ljudmi. Zdi se mi, da lahko vsak pomaga na svoj način in tudi ljubezen do bližnjega, neka strpnost do drugega, ki je v stiski ali je drugačen od nas, je pomembna.

Kako si pridobila sodelavce? Kako ste si razdelili delo? Kje ste snemali?

Vse sodelavce sem poznala od prej. Ali so že kdaj sodelovali z mano pri kakšnem projektu ali pa se družimo tudi v zasebnem življenju. Potrebovala sem predvsem še nekoga, ki bo asistiral pri tehničnih stvareh in pa seveda igralce. Ko je projekt bil tako daleč, da smo začeli iskati ekipo, sem pristopila do njih in jim ponudila delo, za katerega sem ocenila, da so najbolj primerni. Snemanje je potekalo v Prekmurju, tako da je moja asistentka za tri snemalne dni prišla iz Ljubljane.

Kako je naslov vašemu kratkemu filmu in kaj je njegovo glavno sporočilo?

Kratki film ima naslov The sunrise oz. Obzorje elektruma v slovenščini. Naslov je nastal, ko sem se z avtobusom vozila v Ljubljano in opazovala sončni zahod. Elektrum namreč pomeni »samorodno zlato«. To sem potem uporabila kot prispodobo za sonce.

Glavno sporočilo naslova je, da tudi če se nam kakšna stvar zdi samoumevna, to ni. Nekomu smo lahko sončni vzhod, nek žarek upanja tako da mu pomagamo, ga poslušamo, včasih je dovolj, da mu namenimo nasmeh, pozdrav ali kakšno toplo besedo.

Bi podelila z nami nekaj od tega, kar si se od prve ideje, da bi sodelovala, pa do novice, da je bil film izbran za predvajanje na velikem finalu, iz tega naučila za svoje življenje? V čem si in ste skupaj z ekipo zrasli?

Naučila sem se predvsem potrpežljivosti, saj rezultatov dolgo ni bilo. Malo za šalo, ampak res je bilo stresno to pričakovanje. Tako, da smo se naučili potrpežljivosti in obvladovanja stresa. In v življenju velikokrat nimaš kontrole nad kakšno situacijo in preveč stresa škoduje in vpliva na zdravje. Predvsem pa mi je ta celotna izkušnja projekta dala vzpodbudo, za nadaljnje delo. Včasih ti ne uspe prvič, mogoče tudi drugič ne in vedno se najdejo ljudje, ki mislijo, da ti nikoli ne bo. Pomembno je vztrajati in nikoli obupati nad tistim, kar rad počneš, verjeti in se boriti za svoje sanje.

Tvoje sanje za naprej :)?

Mislim, da so sanje vsakega režiserja, da ima premiero filma v Hollywoodu. Nam je to uspelo. Prebili smo meje Slovenije in Evrope ter doživeli največjo, kar svetovno, projekcijo filma in mislim, da več kot to ni mogoče. Tako, da nam so se sanje definitivno že uresničile. Bomo pa nadaljevali s snemanji in dostavili še kakšen daljši film. Upamo, da nam bo uspelo predstaviti novo zgodbo in navdihniti ljudi.

Danijela, čestitke za uspeh in hvala za ta pogovor.

Besedilo: sMM

Foto: Arhiv Danijele Maček