Med jesenskimi počitnicami so se na Gornjem trgu zbrali oratorijski animatorji. Prišli so iz različnih koncev Slovenije, vsi pa z iskreno željo, da obogatijo svoje animatorske izkušnje.

Kako na kratko opisati dneve? Smeh. Veliko smeha. Veselje, sproščeno druženje, igra na ulici pred hišo, zavzetost pri spremljanju vsebin, zbranost med molitvijo. Jutranje in večerne molitve so bile nekaj posebnega, saj smo vsakič prisluhnili istemu svetopisemskemu odlomku, a na povsem drugačen način.

Prvi večer je bil namenjen spoznavanju, naslednjega dne pa smo se podali na globoko. Utrjevali smo svoje temelje vere ter spoznavali življenje don Boska in njegov način dela s fanti. Udeleženci so si najbolj zapomnili, da don Bosko ni zanemarjal igre. Fantom je priskrbel pripomočke (hodulje, žoge, krogle za balinanje) in prostor ter se igral z njimi. Tako je spletal zaupne odnose, fantje so videli, da jih ima resnično rad in so radi odpirali svoja srca za njegovo besedo in spodbude. Popoldne je sledilo romanje, ki nas je spomnilo, da smo romarji upanja. Pot je zaznamoval razmislek o upanju in iskreni pogovori o upanju v mojem življenju.

V torek smo se posvetili refleksiji, napisali pismo samemu sebi in prisluhnili nagovoru o delu z otroki oziroma animatorji. »Imejte jih radi. Res radi. Iskreno se zanimajte za otroke. Ali poznate njihova imena? Ali vas zares zanima, kaj radi počnejo?«

Program se je zaključil s spontano zahvalo sestram in željo udeležencev, da bi lahko prisluhnili takšnim vsebinam še kdaj.

Kristina Tičar

FOTO: arhiv FMA