Search

Koga poslati? Kdo naj gre? S. Alojzija Domajnko. »Povej mi odkrito, sestra Alojzija, se čutiš pripravljeno?« je kmalu zatem inšpektorica vprašala s. Alojzijo. »Glej, v Sloveniji nimamo ne hiše ne terena, nimamo ne sredstev ne drugih virov vzdrževanja. Salezijanci obljubljajo

Življenje s. Alojzije je potekalo tako, kot pač poteka življenje redovnice. 26. marca 1936 pa se je zgodilo nekaj pomenljivega. V Torinu se je pojavil pomemben mož za slovensko salezijansko družino. Želel je govoriti s samo vrhovno materjo Luiso Vaschetti.

Kup težav je imela tudi novinka Antonija Babič. »Hočem domov,« je obupala. »Zakaj?« jo je mirno vprašala magistra. »Pogrešam.« »Koga pa?« »Vse. Vse, kar mi je drago in je tako daleč od mene.« Bila je že na tem, da zaradi

Aprila je s. Alojziji umrla mama. Že šest let pred tem je redovnico dosegel telegram, da je mama v slabem stanju. Takrat je s. Alojzija vse izpustila in odpotovala domov. Mami se je zdravstveno stanje izboljšalo in hči se je

V Astiju s. Alojzija ni zgolj ravnateljica skupnosti, pač pa tudi poučuje verouk in pomaga v šoli. Ob koncu leta 1933 je v hišni kroniki v stilu baročne italijanščine zapisano: »Zarja novega leta, ki se je začela, ima pri nas

Naslednje mesto s. Alojzije je bilo Alessandria. Tu so sestre imele študentski dom in nedeljski oratorij. Za s. Alojzijo Domajnko osebno pa so bila vsa ta leta tudi priprave na večne zaobljube. Izpovedala jih je 5. avgusta leta 1930. Zapis

Njeno prvo poslanstvo je bilo v kraju Viarigi, kjer je bila učiteljica ročnih del. V tem kraju je bila obrtna šola, ki je sprejemala lepo število deklet, poleg tega pa še vrtec, osnovna šola, župnijski verouk in praznični oratorij. Tu

31. januarja je bilo v Nizzi slovesno. Mati Caterina je v postulat sprejela vsa štiri slovenska dekleta. Priporočila jih je don Bosku, očetu salezijanske družine, ki je svojo zemeljsko salezijansko družino leta 1888 zapustil ravno na ta dan. Leto 1922