Tudi letos sem se odpravila na Evropsko srečanje mladih, ki ga vsako novo leto organizirajo taizejski bratje. To leto smo romali v glavno mesto Estonije, Talin.

Celotna izkušnja je bila lepa in bogata. V nadaljevanju bom zapisala zgodbo, ki me je še posebej zaznamovala in jo bom nosila v svojem srcu do konca življenja. Zgodila se je na silvestrov večer, v parku v bližini centra Talina. To je zgodba o petju in brezdomcu.

S prijatelji smo se dogovorili, da se na silvestrov večer srečamo, da skupaj nazdravimo, preden gre vsak v svojo skupnost, kjer bo praznoval novo leto. Bili smo v parku v centru mesta. Ko smo bili skupaj že nekaj časa, smo začeli prepevati slovenske taizejske in božične pesmi. Kar naenkrat se obrnem in vidim, kako mojega fanta objema nek brezdomec. Na začetku se prestrašim, ampak potem takoj ugotovim, da je verjetno le sam in išče družbo. Povabim še druge, da se mu približamo. Ugotovimo, da nas malo celo razume, saj je Rus. Postavimo se v krog, on pa stopi v sredino. Pojemo slovenske pesmi, on se nam pridruži (vidi se, da mu je glasba blizu). Kar naenkrat dvigne roke in začne slaviti Boga. Pokriža se (verjetno je pravoslavne vere) in se začne poklanjati. Pogledam ga. Po licih mu tečejo solze. Šokirana sem. V svojem srcu doživlja velike stvari. Pojemo in molimo še naprej.

Povabi tudi nas, naj tudi mi z gibanjem slavimo Boga. Tako stojimo in pojemo še nekaj časa. Na koncu se poslovimo in mu zaželimo blagoslovljeno novo leto. Eden izmed naše družbe ga srčno objame in mu pove, da ga ima Jezus rad.

Nato pohitimo na avtobus, saj se nam mudi na molitev. Eden iz druščine celo pot zatrjuje: »To je najboljše novo leto, kar sem ga doživel! Ravnokar smo sredi parka z brezdomcem peli božične pesmi in molili.«

Spraševali smo se, kako to, da je kar tako prišel k nam. Nato pa nam je moj fant, ki je imel prvi stik z brezdomcem, povedal, da mu je brezdomec v preprosti ruščini rekel: »Sem slišal petje, pa sem prišel zraven.«

Vse se je sestavilo v celoto. Ta brezdomec je bil kot pastirji na božično noč, ki so slišali množico angelov, ki oznanjajo veselo novico in so slavili Boga. Zato to ni le zgodba o brezdomcu in petju, ampak tudi o pastirju in angelih.

Jezus resnično prihaja za najbolj uboge. Naša naloga pa je, da to oznanjamo. Tudi s petjem.

Ema Kregar

Foto: Štefan Souidi in osebni arhiv