V torek, 28. oktobra 2025, smo se animatorji skupaj s s. Barbaro Poredoš v večernih urah podali na posebno pot – izmenjavo animatorjev na Poljsko. Naša prva postaja je bila Čenstohova, kjer smo se ustavili pri znamenitem svetišču Jasna Góra. Prisostvovali smo jutranji sveti maši in se v tišini poklonili »Črni Madoni« – simbolu poljske vere in upora.

Nato smo se odpravili proti našemu cilju: Varšavi, kjer nas je sprejel naš prijatelj Maciek, ki nas je popoldne vključil v oratorij, ki ga vodijo sestre FMA. Tam smo se z otroki preizkusili v pripravi tradicionalnih pierogov – poljskih žlikrofov s krompirjem in sirom. Po kulinaričnem ustvarjanju smo se skupaj z otroki udeležili molitve rožnega venca, po njej pa smo Slovenci sestram in animatorjem predstavili delo sester FMA v Sloveniji ter naš oratorij.

V četrtek smo obiskali Muzej varšavske vstaje, ki nas je globoko ganil s pričevanji o pogumu in trpljenju Poljakov med drugo svetovno vojno. Popoldne smo se odpravili v Łomianki, kjer smo se pridružili plesu vseh svetih za otroke, ki ga je organizirala tamkajšnja skupnost sester. S svetniškimi kostumi, glasbo in plesom smo skupaj praznovali svetost na igriv in vesel način.

Petek je bil namenjen raziskovanju starega dela Varšave, ki nas je očaral s svojo arhitekturo in zgodovino, saj je bil med vojno popolnoma uničen in po njej ponovno zgrajen. Popoldne smo se znova pridružili otrokom na oratoriju, kjer smo jim pripravili kviz o Sloveniji. Po odhodu otrok smo večer preživeli s tamkajšnjimi animatorji in sestrami ob skupinskih igrah, smehu in pogovorih.

V soboto, na praznik vseh svetih, smo se udeležili svete maše, nato pa obiskali pokopališče Powązki, kamor Varšavčani na ta praznik tradicionalno romajo. V tišini in spoštovanju smo se poklonili umrlim in se zvečer sprehodili po živahnem mestnem središču.

Nedeljo, dan našega odhoda, smo začeli s sveto mašo v župniji, se poslovili od naših gostiteljev in se polni vtisov, vere, hvaležnosti in novih prijateljstev odpravili proti domu.

To romanje je bilo več kot le potovanje – bilo je srečanje src, izmenjava izkušenj in utrjevanje vezi med slovenskimi in poljskimi animatorji ter sestrami. Hvaležni smo našemu gostitelju Macieku, sestram in animatorjem za vsak trenutek, ki smo ga preživeli skupaj, za gostoljubje, ki smo ga prejeli, za njihov zgled in za jasen znak vere, ki so nam ga izkazali z molitvijo, služenjem in odprtostjo. Smo del velike salezijanske družine; Don Boskov duh nas povezuje in nas z novimi izkušnjami ter prijateljstvi opominja, da naše delo z mladimi temelji na zaupanju, veselju in veri, ki jo v Kristusu želimo deliti naprej.

Besedilo: Matija Hameršak

Foto: Štefan Souidi