Pisalo se je leto 1930. V Sloveniji so bili don Boskovi salezijanci navzoči že skoraj 30 let. Sester hčera Marije Pomočnice pa še ni bilo. Takratni inšpektor Franc Waland je pisal predstojnicam v Torino naj pošljejo sestre tudi v Slovenijo. »Dajte nam hčere Marije Pomočnice! Tudi naša ženska mladina potrebuje njihovo navzočnost in vzgojo po don Boskovem vzgojnem sistemu.«

»Ne z lastnimi močmi, temveč z Božjo in Marijino pomočjo,« pa je odgovorila s. Alojzija Domajnko predstojnicam, ki so jo vprašale, če je pripravljena, da gre v domovino in tam skupaj s tremi sestrami začne sejati seme Božjega kraljestva, zlasti med dekleti. Pisalo se je leto 1936. Pogumno so se podale na pot in 16. oktobra prispele na Rakovnik, kjer so našle svoj prvi skromen dom.

Na letošnjo zahvalno nedeljo in smrtni dan s. Alojzije Domajnko, 8. 11. 2026, smo se prav v župniji na Rakovniku, Bogu zahvaljevali po besedah ge. Maje Kavčič »za sadove zemlje, za vsakdanji kruh, pa tudi za darove, ki niso samoumevni: za mir, vero, zdravje, družino in medsebojne odnose. Sveta maša je najvišja oblika zahvale – sama beseda evharistija namreč pomeni ‘zahvala’.« In še dodala: »Ta zahvalna nedelja pa je za nas še posebej slovesna in prepletena z globoko hvaležnostjo. Letos mineva natanko 90 let od prihoda hčera Marije Pomočnice na slovenska tla. Leta 1936 so štiri pogumne slovenske redovnice – sestra Alojzija Domajnko, sestra Marija Lazar, sestra Jerica Repar in sestra Marija Rak – odgovorile na klic in se iz Italije vrnile v domovino, na Rakovnik, da bi med našo mladino zasejale don Boskovo karizmo, zlasti med dekleta.  

Sestre so še danes z nami, tukaj na Rakovniku, in so nepogrešljiv del našega vsakdana. Hvaležni smo za njihovo tiho prisotnost, za vsak topel nasmeh, za odprta vrata njihove skupnosti in za neštete ure, ki jih z ljubeznijo posvečajo vzgoji naših otrok in mladine. Skozi njihovo delo in molitev vsak dan znova čutimo Marijino materinsko bližino.«

Tako kot smo sestre skozi vseh 90 let živele vesele in težke trenutke skupaj z župnijskim občestvom tu na Rakovniku, tako smo tudi ta dan preživele z živim župnijskim občestvom v resničnem zahvaljevanju. Hvaležne smo za vsakega župljana in za vse, kar so ta dan pripravili, da smo lahko skupaj praznovali. Po slovesni sveti maši v cerkvi Marije Pomočnice, ki jo je vodil rakovniški ravnatelj g. Miran Sajovic, je sledilo veselo in prijetno srečanje ter druženje ob kavi, čaju in piškotih na ploščadi pred cerkvijo.

Popoldne pa smo sestre iz Rakovnika nadaljevale praznovanje skupaj s sestrami iz Gornjega trga. Zbrale smo se v ‘Betlehemu’ – prvi hiši na Gornjem trgu, kjer je s. Alojzija Domajko začela znova zbirati sestre po težkih časih vojne. Skupaj smo molile večernice in popraznovale ob skupni večerji in sproščenem druženju. Z veseljem pa smo se zaustavile tudi v spominski sobi, ki je posvečena prav s. Alojziji Domajnko in prvi skupnosti FMA. Znova smo občudovale velike reči, ki jih dela Gospod v vsaki sestri in naši redovni družbi.

Besedilo: s. Martina Golavšek

Fotografije: Arhiv župnije Rakovnik in arhiv FMA