Včasih pridejo dnevi, ko nam je preprosto lepo, ker smo skupaj. Po njih ostanejo spomini, ki jih še dolgo nosimo v srcu. Takšen je bil tudi poletni oratorij, ki je od 17. do 21. avgusta potekal pri sestrah FMA na Gornjem trgu. Popeljal nas je v življenje misijonarke Marije Troncatti. Vsak dan smo si vzeli čas za njej ljubo molitev – rožni venec. Lahko smo začutili, da je molitev trenutek, ko se umirimo, zazremo vase in dovolimo Bogu, da se dotakne našega srca. Po molitvi pa se je dan spet napolnil z otroškim vrvežem.

Na športni delavnici smo tekmovali, se veselili in smejali. Na kuharski delavnici so nastajale dobrote, ki smo jih pozneje z veseljem poskusili, na dramski so se rojevale zgodbe o Mariji Troncatti, v katerih ni manjkalo domišljije in smeha, na bolničarski pa nas je zdravnik naučil osnov oživljanja. Obiskali smo tudi Bolniško župnijo. Župnik Anže Cunk nam je spregovoril o svojem poslanstvu, o ljudeh, ki jih srečuje, ter o čudežih, ki jim je bil priča.

Četrti dan nas je odpeljal na Toško čelo. Hodili smo po gozdu in se prebijali skozi zeleni objem dreves. Za trenutek smo se lahko vživeli v Marijo Troncatti in njene poti po džungli. V petek pa nas je čakala prav posebna dogodivščina: na igrišču v Tivoliju smo majhno leseno hiško preimenovali v misijon Marije Troncatti, nato pa smo do nje speljali pravi vodovod. Otroci so postali mali graditelji: povezovali so cevi, preizkušali, popravljali, sodelovali in se ob tem seveda tudi od srca smejali.
Oratorij smo sklenili s sveto mašo v cerkvi sv. Jakoba, kjer smo se Bogu zahvalili za vse, kar smo v tem tednu doživeli, ter za vse otroke, animatorje in sestre. Hiša sester na Gornjem trgu je postala naš mali svet – kraj, kjer smo se smejali, molili in za nekaj dni postali ena sama velika družina.

Že februarja prihodnje leto bo hodnike te hiše spet napolnil otroški smeh. Do takrat pa naj vsak izmed nas s seboj odnese košček tega oratorijskega tedna – košček veselja, košček prijateljstva, košček vere in poguma ter predvsem spoznanje, da lahko s svojim življenjem nekomu podarimo nekaj lepega: občutek, da ni sam. In morda je prav to najlepše sporočilo, ki nam ga je zapustila sv. Marija Troncatti – biti človek za drugega.

Besedilo: Klemen Korošec
Fotografije: arhiv FMA