V tednu Laudato Si’ ta vzklik svetega Frančiška odmeva v naših srcih in zveni iz ust otrok, ki jih srečujemo vsak dan.

V vrtcu Lavra smo za otroke pripravili teden posebnih doživetij. Že v ponedeljek so jim vzgojiteljice zaigrale lutkovno predstavo o žabici, ki je iskala dom na kmetiji in ga nazadnje našla v svežem jezercu. Otroci so vsak dan preživeli veliko časa zunaj v naravi. Na igrišču so opazovali zorenje plodov na sadnih drevesih in grmovnicah, zalivali borovnice in ribez ter komaj čakali, da bodo sadeži dozoreli.

Vzgojitelj Nikolaj je iz vej posekanega invazivnega ameriškega javorja izdelal polmetrske količke, s katerimi so otroci obdali grmičke in jih tako zaščitili pred robotsko kosilnico. Na vrtu so pordele prve jagode, ki smo jih solidarno razdelili med vse. Dobili smo visoko gredo, ki jo je bilo treba premazati z lanenim oljem, da bo bolj obstojna. Prihodnji teden bomo vanjo nasuli zemljo in posadili paradižnik ter zelišča.

Velik izziv je bila hoja z bosimi nogami po rosni travi, drobnih kamenčkih in sveže prekopani zemlji. Naravni poligon v gozdičku pa jim je prinesel še posebej veliko veselja: hojo po visoki travi, plezanje po kamnitih blokih in starih čokih, plazenje pod vejami požaganega drevesa, počitek v senci topola, molitev ob Marijini kapelici sredi igrišča … Vsaka dejavnost je prinašala življenjsko radost ob tesni povezanosti s stvarstvom in Stvarnikom.

Mali šolarji so za tri dni odpotovali na letovanje, kjer so hodili v naravo in z velikim zanimanjem poslušali razlage vzgojiteljic o rastlinah. Obiskali so čebelarski muzej, kmetijo, mlin na Muri in gibalni park v Križevcih. Njihovi prstki so se preizkusili tudi z glino v lončarski delavnici, kjer so nastali unikatni izdelki. Bogu hvala za bogastvo zemlje in njeno pisano lepoto!

Pri sestrah se vsak večer na dvorišču zbirajo otroci za šmarnice. Z veseljem se jim pridruži tudi kak animator in starši. Pol ure igre s prijatelji je neprimerljivo lepše od gledanja v ekrane! Sledi prepevanje ob kitari, zgodba o svetem Frančišku Asiškem, molitev desetke rožnega venca in nepogrešljive péte litanije. Ob našem petju so celo vrabčki posedli na žleb in veselo žvrgoleli, kakor da skupaj z nami slavijo Stvarnika.

V tednu Laudato Si’ smo vsak dan prebrali eno kitico Sončne pesmi. Zadali smo si, da bomo naslednji dan pozorni na dobrino, ki jo pesem omenja, in se bomo za njo zahvaljevali Bogu. Otroci so to »cvetko« resno vzeli in Božje Srce je slišalo marsikatero iskreno molitev: »Hvala za sonce … vodo … veter …«

Otrokom smo ponudili tudi ogled vrta z razlago, kako se posamezne vrtnine imenujejo in kako jih uporabljamo v prehrani. In ker je evharistija »vrhunec vsega stvarstva«, smo v soboto zvečer v kapeli pokleknili pred Jezusom v podobi hostije in mu zapeli vse slavilne pesmi, ki smo se jih doslej naučili. Najlepše je zazvenela uglasbena Sončna pesem O moj Gospod, bodi zahvaljen. Naj bo Gospod zahvaljen predvsem za otroke, ki so jo peli!

Besedilo: s. Jožica Merlak, FMA

Fotografije: Arhiv FMA