Od 23. do 25. avgusta smo novinke Mednarodnega noviciata Marije Pomočnice iz Castel Gandolfa preživele tri intenzivne dni v Cortenu Golgi (provinca Brescia, Italija) v pripravi na kanonizacijo s. Marije Troncatti, ki bo 19. oktobra razglašena za svetnico.

Z nami so bile prisotne tudi magistra s. Luisa Menozzi, asistentka s. Paulina Sasiak, s. Rosa Vu Thi Kim Lien, nekdanja vikarija skupnosti, mlade sestre s prvimi zaobljubami ter salezijanka sotrudnica Paola Staiano, ki nas je lani vodila med gledališkimi vajami in poskrbela za režijo gledališke predstave, ki smo jo izvedle v nedeljo zvečer.

Poseben trenutek teh dni je bila možnost, da smo ponovno uprizorile predstavo »Rojene za let« (Nate per il volo), posvečeno prvi misijonski odpravi sester Hčera Marije Pomočnice v Urugvaj leta 1877. Predstava ni bila zgolj ponovitev, temveč priložnost za globlje doživljanje: primerjava izkušenj prvih šestih mladih misijonark z življenjem s. Troncatti nam je pomagala globlje razumeti želje, strahove in vprašanja, ki so vznemirjala njihova srca pred »poletom« v misijone. Ob tem smo začutile, da njihovi boji niso daleč od naših – da tudi danes nosimo v sebi podobna hrepenenja in negotovosti, a tudi isto zaupanje, da nas Gospod vodi. Predstavo smo sklenile s pesmijo Madrecita, ki so jo napisale novinke prvega letnika kot zahvalo s. Troncatti.

Zelo ganljivo je bilo nastopati pred tako raznoliko publiko – sestrami, družinami, otroki, mladimi in starejšimi – prav tam, kjer je s. Marija Troncatti, nekaj let za prvimi misijonarkami, zaslišala podoben Božji klic.

Tridnevnica nam je omogočila tudi, da smo se še bolj poglobile v kraje, kjer se je rodila in odraščala naša bodoča svetnica: poti, gozdovi in gore v dolini Val Camonica so nam dale okusiti preprosto kmečko okolje, ki je oblikovalo njeno močno, a hkrati nežno osebnost. Hoditi po istih stezicah kot ona je bilo, kot bi se srečale z njenimi koraki, njenim temeljem vere in duhovnostjo.

Močno nas je nagovorila topla in velikodušna gostoljubnost prebivalcev Cortena: od organizacije prevozov do skrbi za obroke in zavzete pomoči pri bogoslužjih. Vse je izžarevalo domačnost, bratstvo in pripravljenost za služenje, kar nam je dalo občutek, da smo res »doma«.

Ti dnevi so bili za nas velik dar: preživeti čas tam, kjer je s. Troncatti naredila svoje prve korake, nas je spomnilo, da je svetost dar za vso Cerkev in ves svet. Dar, ki že tukaj na zemlji odpira »košček nebes«. To smo izkusile v nalezljivi radosti, ki se je rodila iz sodelovanja med sestrami FMA, vaščani, sorodniki s. Troncatti in vsemi, ki so, čeprav je niso nikoli osebno poznali, z veseljem in predanostjo pomagali pri pripravi in izvedbi tridnevnice.

Ob koncu te izkušnje lahko z gotovostjo in hvaležnostjo rečemo: v nebesih imamo veliko priprošnjico!

Blažena Marija Troncatti, prosi za nas!

Besedilo: novinke FMA

Fotografije: Arhiv Družbe FMA

Povzeto po: