Papež Leon XIV. je v petek, 13. junija 2025, vodil dnevno molitveno uro in redni javni konzistorij za kanonizacijo blaženih, med katerimi je tudi naša misijonarka sestra Marija Troncatti. Skupaj s petimi drugimi blaženimi bo proglašena za svetnico v nedeljo, 19. oktobra letos. Ob tej priložnosti je vrhovna predstojnica Hčera Marije Pomočnice, s. Chiara Cazzuola, na vse sestre naslovila video poslanico, katere besedilo je v nadaljevanju.

Drage sestre,

z veseljem se obračam na vas in se skupaj z vami zahvaljujem Gospodu za velike stvari, ki jih dela v Cerkvi in v zgodovini naše Družbe z neposrednim posegom Marije Pomočnice.

Prepričana sem, da je skorajšnja kanonizacija s. Marije Troncatti za vse hčere Marije Pomočnice izjemna milost, klic k prenovi, da bi pogumno in z veseljem nadaljevale pot svetosti, po kateri nas danes vabi Bog.

Rada bi se še enkrat zaustavila ob njeni osebi in njeni svetosti.

Opis, ki v nekaj besedah o njej povzema vse, je zagotovo ta, da je bila srečna in zvesta hči Marije Pomočnice in zato Mati! V njej se jasno kaže materinska razsežnost, ki ustvarja obilje življenja okoli sebe in ima svoj vir v globoki intimnosti z Gospodom.

Sestro Marijo lahko opišemo kot žensko, ki je resnično navdušena nad Jezusom in za Jezusa. Skrivnost njene brezpogojne podaritve izvira iz nenehne molitve, iz zadrževanja pred Gospodom; iz tega, da se njeno srce polni z njegovo ljubeznijo. Čez dan hodi z rožnim vencem v roki in se izroča v varstvo Mariji Pomočnici in vodnici v trenutkih veselja, žrtve in nevarnosti. Je neutrudna mati v svojem služenju ubogim, malim, bolnim in preizkušanim, tako njenim dragim Kivarjem kakor tudi priseljencem. Z nežnostjo in ljubeznijo se razdaja ranjenemu človeštvu in pričuje, zlasti v ekvadorski džungli, o Očetovi ljubezni do vseh njegovih otrok. Zato jo ljudje ljubkovalno kličejo madrecita [mamica, op. prev.].

Lepo je videti, da ohranja lastnosti ponižne ženske, ki se zaveda svoje krhkosti, a se v celoti uresničuje kot salezijanska misijonarka, pogumna, drzna, mejna ženska, preroška hči Marije Pomočnice, ki se je sposobna inkulturirati v posebno zahtevni stvarnosti, kot je džungla Ekvadorja, in uteleša najpomembnejše značilnosti salezijanske karizme.

Eden od najbolj značilnih vidikov njene duhovnosti je odnos zaupljive ljubezni do Marije Pomočnice kristjanov. Ob pogledu nanjo se uči biti »pomočnica« za ljudi, ki so ji zaupani. Biti Marijina hči pri sestri Mariji ni le čustvo, ampak globoka resničnost, ki jo živi zavestno, kot pot krščanske in salezijanske formacije, zato se spreminja v dar materinstva v slogu preventivnega sistema. Bistvo salezijanske poklicanosti je pravzaprav materinskost v sprejemanju, ki spoštuje ritme vsake osebe, materinska ljubezen, ki je nežna in ljubeča, a hkrati trdna in odločna.

Kot piše, je v amazonski džungli »vsak dan bolj srečna« zaradi svojega poklica, merilo njenega misijonarskega navdušenja pa svojim domačim opiše z besedami »z vsem svojim srcem«.

V sedeminštiridesetih letih misijonarskega življenja je njen edini cilj pomagati ljudem, da se srečajo z Jezusom. Zdravi rane na telesih staroselcev, ki se v imenu maščevanja pobijajo med seboj, vendar išče vse načine, da bi jim spregovorila o odpuščanju, spravi in evangeliju.

Zagovarja pravice in možnosti razvoja domorodnega prebivalstva, kadar naseljenci nad njim zagospodujejo, oskrbuje brez razlike ene in druge in jim pomaga živeti bolj bratsko. Izobražuje žene naseljencev, da med ljudmi sejejo besede dobrote, pravičnosti, bratstva, enakosti, saj se zaveda, da je z vzgojno močjo žensk mogoče doseči srca moških, da jih je mogoče vzgojiti za bolj spoštljivo medsebojno sobivanje.

Vse to do popolne življenjske daritve.

Po Marijini smrti priseljenci in prvotni prebivalci še močneje začutijo njeno prisotnost in zaživijo v bratstvu. Mavrica, ki ostaja na nebu vse do pogreba, je jasno znamenje tega dogajanja.

Papež Frančišek nam je v homiliji, ki jo je imel 15. maja 2022, dejal, da svetost ni v nekaj junaških dejanjih, pač pa v veliki ljubezni v vsakdanjem življenju. Svetniki so naši sopotniki, ki so živeli svetost z navdušenim sprejemanjem svoje poklicanosti in so zato postali svetli odsevi Gospoda v zgodovini. In papež Leon XIV. je v svoji katehezi v sredo, 28. maja, ob premišljevanju prilike o usmiljenem Samarijanu, poudaril, da smo, še preden postanemo verniki, poklicani biti ljudje. Prav to, da smo človeški, torej, da smo sočutni spričo slabosti, šibkosti, ran in stisk, je priložnost, da verodostojno pričujemo o evangeliju in ga nalezljivo širimo. Tako je živela s. Marija Troncatti, vedno odprta, globoko človeška in zato prava misijonarka po Božjem srcu.

Sprejmimo besede papeža Frančiška in papeža Leona kot povabilo, da se notranje prenovimo in zaupamo svoje poslanstvo Mariji, materi Cerkve in prvi misijonarki. Ona je bila za naše ustanovitelje in za s. Marijo Troncatti tista, ki nas vodi, nam pomaga, ohranja naš pogled odprt za nove stvarnosti z misijonarskim in preroškim srcem, ki je bogato s človečnostjo, sočutjem in upanjem.

Rim, 13. junij 2025

Sestra Chiara Cazzuola

Vrhovna predstojnica Družbe FMA